Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek A je sploh kdo na tem svetu resnično srečen?

A je sploh kdo na tem svetu resnično srečen?

Priznam ….. sem popila 2 piva in posledica tega je , da sem se globoko zamislila nad tem vprašanjem!

Sigurno. Samo sreča je , kolikor ljudi toliko sreč. pravijo da je sreča stanje duha torej pomiritev s seboj, notranje miren in s svetom. čeprav poznam kar nekaj ljudi ko so srečni po ozdravitvi, ko so srečni, ko nekaj dosežejo kar so si zadali, rojstvo otroka in itd……….so srečni, ko dobijo nov avto, kos kruha, uspešno šolanje, milijon, milijarde stvari človeka lahko osreči…..

žal ljudje mislijo da morajo biti non stop srečni, sreča je lahko trenutna, lahko traja nekaj mesecev in itd………tisto stanje duha in notranje mirnost pa je za nekoga tudi sreča………torej zame osebno sreča ni samo ena ampak milijarde sreč odvisno od človeka samega. najslabše je ko človek išče srečo, ker nekdo reče tak in tak moraš biti, tako in tako moraš čutiti in to je sreča in potem iščejo srečo do konca življenja…………

Dokler iščeš primerjave z drugimi, gotovo ne. Ker vedno je nekje nekdo, ki mu je lažje, ki ima več denarja, manj težav. V bistvu je najbolje ne spraševati se o teh stvareh in riniti naprej, kamorkoli že pač. Manj razmišljanja (in manj časa za razmišljanje) po mojih izkušnjah pomeni več sreče (ali pa vsaj manj nesreče).

nova
Uredništvo priporoča

resnično srečna. Po ločitvi sem si postlala življenje po svoje. Sem sama svoja gospodarica, grem, kamor čem, pridem, kadar hočem, spim dokler mi paše,…..
Ka je lepšega, kot to, da te nihče ne mori in da maš svoj mir? Družba, prijatelji? Ko mi zapaše, se jim pridružim, ko hočem mir, zaklenem vrata. To je to!

Hm…ali te je torej pivo osrečilo ali ne? :-/

Sploh ne vem, zakaj človek ne bi bil srečen. Če imaš težave, če si nesrečna, se spomni, da morda imaš streho nad glavo, ki je mnogi drugi nimajo in da si že zato lahko srečna. Ali pa da si pravkar lahko popila dve pivci, kakšen ga pa ne sme, ker je sladkorni bolnik. In tako dalje. In tako na brzino opraviš s takimi težkimi vprašanje kot je vprašanje o sreči.

Sreča ni stanje, ki naj bi ga dosegel, ampak način potovanja. (S. Johnson)

Spij še tretjega.

Sem spoznal kanadčana na vozičku z multiplo sklerozo v Kambodži. Ni ga srečnejšega človeka kot je on. On uživa vsaki trenutek, gre na kavo, si prižge kanabis (ker mu lajša krče), se smeji z neznanci, gre nekaj pojest, domov počivat, potem na plažo, zvečer pa nekaj spit in en ladyboy v ritko…

Jaz si mislim “tu mi všeč, tam mi ni všeč, to ni popolno…”, eni se prepirajo, samo jezik vrtijo, drugi drogirajo, tretji se učijo vozelj za obesit, a glej ga na vozičku z multiplo in ga uživa s svetlobno hitrostjo bolj kot katerokoli hipi, ki mu stalno tlak gor gre ko mu nekaj ne paše o tem modernem svetu…

Evo, to ti je recept za popolno srečo: nekaj pijače, dobra hrana, smešne šale, veseli večeri in ladyboy v postelji. Samo dve pivi zagotovo ne bosta pomagali, vsaj enega geja dodaj k enačbi pa bo.

Vsi sociopati, troli in sadisti so srečni: srečne jih dela nesreča drugih ljudi.

De omnibus disputandum..

Motiš se. Vsak je lahko srečen zaradi tega, kar ima, pa je to še tako malo (in ne zaradi tega, ker drugi nimajo). Seveda je pa tudi veliko takih, ki vedno mislijo, da nimajo (dovolj), pa če se jim zlate palice s kupa sesipajo…. S takimi nesrečniki se ne ukvarjam.

Pa kar brez piva.
http://www.2012-transformacijasvijesti.com/opcenito/prepreke-za-srecu

jaz poznam srečo
moraš pa garati zanjo

Lahko si srečen, če si to resnično želiš. Lahko tudi trpiš, če si to želiš- Vse je v umu.

To hlastanje in iskanje sreče…..daj daj no. Bolj se osredotoci na zadovoljstvo in miru v sebi.

Kaj pa ti tretiraš kot srečo – popolnost? Namesto, da stremite k sreči, se vprašajte, ali ste zadovoljni, bi lahko kaj spremenili sami, če le niste, da boste tudi vsakodnevni nasmeh tretirali kot srečen trenutek. Sreča je tista točka “iluzornosti” za nekatere, da potem nekateri že zaradi tega postanete nesrečni ali iz tega nikdar ne pridete. In skoz negodujete ali imate v mislih, kako nesrečni pravzaprav ste. In tudi trenutkov zadovoljstva ne vidite, kaj šele, da bi bili kdaj s čim vsaj enkrat zadovoljni in veseli za to. In bi celo to s kom delili. Ker je tudi to sreča, če zmoreš deliti, ker te poplavi zadovoljstvo, pa ne le, ko deliš le kaj manj prijetnega, ko znaš deliti tudi vse ostalo z namenom, pa čeprav je včasih to zgolj sluh, beseda, vprašanje. Včasih kdo pravi, kaj pomeni nekomu tudi to, pa čeprav nisi v nekih stikih, recimo busar, kako lepo je, če te kdo zjutraj pozdravi z nasmeškom. In ima nekdo lahko čisto srečno vožnjo, če ga seveda misli preveč ne okupirajo he he. Mišljeno, kako lahko nekomu polepšaš dan in celo srečen. Pač banalen primer. Tak, ki verjetno vsakemu prija.

Kaj pa, ko ne bodo niti oni želeli teh muh, “ko ti zapaše”? Torej res ni samoumeven pojem, kaj šele občutje in doživljanje in zanašanje na to.

New Report

Close