za vse položnice in hrano. živim sama, v lastni garsonjerci, zaslužim minimalca (+prevoz in malca), a si uspem privarčevat cca. 5000 eur letno na ta način. Se pogovarjam s kolegicami zadnjič in mi ne verjamejo…
Je to res tako čudno?
Ne hodim na počitnice, oblačil nisem kupovala že 3 leta.. ne rabim luksuza.

Ti verjamem, zakaj pa ne? Če imaš cilj, kaj boš s privarčevanim kupila, te podpiram. Če je to tvoj življenski stil, pa bog pomagaj. Tvoji dediči bodo veseli.

Jaz tudi zapravim toliko na mesec – za cigarete, alkohol in kakšno voljno/nakurjeno peljem na drink

Jaz ti verjamem. Si skromna, predvsem pa, kar je najbolj fino, da si s tem zadovoljna.

Bogat je tisti, ki je v srcu in duši zadovoljen.

Haha, hvala.

S takim varčevanjem sem prišla do stanovanja, zdaj pa pravzaprav varčujem samo še za pokojnino.
Ne vem, sej morda me bo minilo kdaj pa bom šla v hud shopping spree (čeprav se mi v tem trenutku ne zdi verjetno) ali kakšno potovanje. Potomcev pa po moje ne bo. Če bo kaj ostalo, bo šlo za kakšno zavetišče. Imam zelo rada živali, pa jih žal ne morem imet, ker sem alergična na dlako in perje..
Sprašujem pa zato, ker so me vse 4 gledale tako, kot bi z lune padla… Pa se meni res ne zdi kaj posebnega. Prav čudno sem se počutila. Ena ima plače cca 1200 in ne uspe prav ničesar prihranit (pa je samska). Si privošči, pa saj si lahko, nič ne rečem. srečo ima, da je zaposlena na ndč. Jaz nisem in nikoli ne veš, kaj te čaka.

Meni si malo cudna. Zakaj ne bi raje vlozila nekaj denarja vase, V dvig izobrazbe, kak koristen tecaj. A ni boljse, da tudi sama prilezes na 1200, kot pa da celo zivljenje zivis spartansko zivljenje in se sama sebi zdis fajn. Prihranki lahko tudi propadejo (evro lahko vrag vzame), znanje ti pa ostane.

Ni mogoče pri minimalcu prišparat 5000 € na leto!

Pa tudi če je pasje konzerve, koprive in regrat, ne greš nikamor, si ne kupiš nič, hodiš v prastarih cotah…. ni mogoče!

Ker 5000 € komaj zaslužiš na leto!

Nekaj šmurglaš zraven – priznaj! :-)))

točno taki, kot je avtorica sesuvate SVN !!! Če bi znali več zaslužiti in več zapraviti bi nam bilo bolje
ste gnus te nacije, državljanov
dajte delati samomore, ker slabite naše statistične cifre.
Reeeees ste gnus naroda !!!

Hm… dvig izobrazbe – nekako nimam motivacije in/ali potrebe. Imam uni izobrazbo, služba je super, sodelavci kot familija, kljub temu, da je plača nizka. Upam samo, da dobim za ndč.

Učim se italijanščine – preko youtuba. Je zastonj. In mi gre super. V službi sem dejansko imela priložnost govoriti z nekaj Italijani in so me vsi pohvalili.

Na leto dobim 8880 eur, ne 5000. min. plača + malica + prevoz. In to brez regresa.

Res, ne grem nikamor. Samo na sprehode, v gozdove, hribe ipd. Slučajno je vse, kar mi je najljubše, zastonj. Pa kdaj štopam do morja za en dan in to je vse.
Avta nimam, samo kolo, s katerim se tudi vozim v službo.

Zakaj bi se metala na trepalnice… spomnim se anekdote, ko turist nagovarja počivajočega ribiča k bolj podjetniški aktivnosti, ki bo imela potem, ko bo bodoči posel pripeljal na dovolj visoko raven, za končni rezultat ravno to, kar ribič počne že sedaj: lenobno počiva.

Ti se kar tolaži, če ti pomaga. Tole tvoje ni niti Ž od življenja. To je životarjenje. Če ti je tako všeč, potem pa tako živi do smrti. Zakaj pa delaš z uni izobrazbo samo za minimalca? Zakaj si ne dobiš sposobnega partnerja z dobrimi dohodki? S tabo je nekaj zelo narobe. Kaj to je, pa sama veš.

Jaz imam uni izobrazbo pa sploh službe ne dobim.
In ja, itak, vsem nam je cilj najd si partnerja z dohodki. Vse smo mahnjene na keš. Lol.
In seveda je z njo nekaj narobe, haha – mediji ji niso možganov oprali, da bo le z najnovešimi cunjami in lexusom nekaj vredna.
Ti očitno čutiš veliko pomanjkanje v lajfu, ker frustracije kar vrejo iz tvojga pisanja….

Ne vem, zakaj tako kritizirate avtorico. Jaz pa pravim – kapo dol.

S svojim življenjskim slogom nikogar ne ogroža, kvečjemu racionalno in ekološko (nima avta) živi. Očitno je srečna v tem, kar počne in ne rabi nekih eksotičnih potovanj, da bi širila obzorja (čeprav jih večina širi samo svoj ego, ko objavljajo fotke na fb).

Jaz živim podobno – sicer imam 2 avtomobila, eden visokega cenovnega razreda za dušo in zaslužim nekajkrat več mesečno in sem (verjetno) podobno srečen kot avtorica – ne zapravljam denarja za nobene neumnosti, raje si kupim eno zelo kvalitetno stvar in jo imam zelo dolgo.

Pa kljub zaslužku gledam, da režem vse stroške za storitve, ki so nujne (bob, amis, DH – sami nizkocenovniki), potovanja tudi z nizkocenovniki, spanje samo AirBnB. Ne režem zato, ker bi moral, ampak ker nočem, da na meni služijo hotelirji, telekomi, internetni ponudniki, banke.

Namesto korporacijam, raje dam denar domačim obrtnikom, da poganjam malo našo ekonomijo in pa dobrodelnim organizacijam…no, za živali:))

To se pa strinjam…to je životarjenje…saj nic ne recem preudarno ravnanje z denarjem, samo kaj si pa clovek tudi mora privosciti…in ne rect da je vse zastonj…sladoled ni zastonj, kos tortice ni zastonj, tud prevoz ni zaston…in ti si tolk skrta, da stopas do morja, ker ti je skoda za karto…ma glej to je bolezenska skrtost ni se za hvalit s tem…se ne cudim, da si brez tipa, kdo pabo mel tako zensko, ki hodi v poklapanih cunjah, starem spodnjem perilu, nogavicah… vse to se znuca in je potrebno menjati…ne pa da se hvalisas s takimi…res se lazno sams sebe tolazis…peisparati skozi mesec se fa tudi, ce preudarno zivis zivljenje in poudarek ga dejansko zivis, ne pa zivotatis… ves kak je en rek “delam zato, da zivim ne zivim zato, da delam” torej ja delas delo z veseljem ampak prvenstveno zato, da zivis lahko s tistim kar si zasluzis, da si bogatis zivljenje, izkusnje. Dogodivscine… ti pa dejansko zivis zato, da delas, ker od zasluzka si das sam tolk da se prezivis, da ravno ne shiras, od tu naprej si pa trgas od ust in sama sebe mzcis in ropas zivljenja in izkusenj, ki bi si jih lahko privoscila…to ni zdravo in ko bo zivljenje mimo bos mela kaj dnar na trr in objokovala kaj vse nisi dozivela pa bi lahko…e dnar bo ostal drugim, ti pa se bos z oropanim.in osiromasenim zovljenjem poslovila…precej zalostno je meni tole, ce bos tako nadaljevala

Vse lepo in prav ampak včasih si pa tudi kaj privošči.
Evo italijanščine se učiš. Čudovito! Kaj pa če bi planirala obiskat to deželo za kak dan, teden mogoče?
Saj ni tolk drago, ker se da dobit tudi bolj ugodno.
Srečno!

To se pa strinjam…to je životarjenje…saj nic ne recem preudarno ravnanje z denarjem, samo kaj si pa clovek tudi mora privosciti…in ne rect da je vse zastonj…sladoled ni zastonj, kos tortice ni zastonj, tud prevoz ni zaston…in ti si tolk skrta, da stopas do morja, ker ti je skoda za karto…ma glej to je bolezenska skrtost ni se za hvalit s tem…se ne cudim, da si brez tipa, kdo pabo mel tako zensko, ki hodi v poklapanih cunjah, starem spodnjem perilu, nogavicah… vse to se znuca in je potrebno menjati…ne pa da se hvalisas s takimi…res se lazno sams sebe tolazis…peisparati skozi mesec se fa tudi, ce preudarno zivis zivljenje in poudarek ga dejansko zivis, ne pa zivotatis… ves kak je en rek “delam zato, da zivim ne zivim zato, da delam” torej ja delas delo z veseljem ampak prvenstveno zato, da zivis lahko s tistim kar si zasluzis, da si bogatis zivljenje, izkusnje. Dogodivscine… ti pa dejansko zivis zato, da delas, ker od zasluzka si das sam tolk da se prezivis, da ravno ne shiras, od tu naprej si pa trgas od ust in sama sebe mzcis in ropas zivljenja in izkusenj, ki bi si jih lahko privoscila…to ni zdravo in ko bo zivljenje mimo bos mela kaj dnar na trr in objokovala kaj vse nisi dozivela pa bi lahko…e dnar bo ostal drugim, ti pa se bos z oropanim.in osiromasenim zovljenjem poslovila…precej zalostno je meni tole, ce bos tako nadaljevala[/quote]

Štopam zato, ker spoznavam zanimiv folk na ta način. V štud. letih sva s kolegico preštopale do Belgije in nazaj. Super je bilo, toliko različnih ljudi in anekdot, da mi je štopanje ostalo v glavi kot zelo pozitivna stvar. Zdaj ne hodim tako daleč, ker mi enostavno ni do tega, mi Slovenija zadošča. Je ogromno za videt, prehodit.
Si pa privoščim tudi taxi, če je treba.
Moje cunje niso poklapane, ampak kvalitetne, tako da mi jih hvalabogu ni treba menjat vsako sezono. Bundo imam iz gimnazijskih let, pa ni stala veliko, a še zmeraj izgleda kot nova. Pač pazim na stvari. Glede sp. perila se še nihče ni pritoževal, hehe, in tudi fant, s katerim se dobivam, je podobnih nazorov, ne da veliko na materialne dobrine, kljub temu, da jih ima.
Ne se sekirat zame 🙂

Res ne vem, kako me ne razumete. Ne škrtarim – če kaj rabim, kupim. Ampak enostavno nimam toliko želja kot povprečna oseba.

Morda pa res kdaj. V Benetkah sem že bila, a takrat še nisem znala italijansko. Ideja pa je, ja.

Pa tud ne bi mi bil problem se skeširat za hotel s 5*, ker ne varčujem v smislu, da moram čim več našparat. Enostavno se zgodi to samo po sebi, ker si pač ne kupim veliko stvari.
Evo, pa tud Tv-ja nimam, ker ga enostavno ne rabim.

za vas kakšni budistični menihi životarijo? In vi veste bolje? Pa ja.

Avtorica, vsak po svoje. Se ni kaj za opravičevat!

Točno to!!!

Ha, ha, ha, če bi vedeli , kako jaz živim bi me imeli za res čudno, pa v življenju še nisem bila bolj srečna in izpoplnjena kot sem v tem trenutku, ravno danes mi spet srček poje od veselja, zadovoljstva.

Tudi sama si nisem kupia vsaj že sedem let ničesar, nikamor ne grem, nič si ne privoščim, nimam avta. Sem si zaslužila za garsonjero pa še za kakšno imam. Sem brezposelna, se razdajam za druge, pomagam in hm vedno mi je vse NAVRŽENO in pomnoženo povrnjeno. Nisem verjela, da se da tako živeti.

Na mesec zapravim 220 eur od tega stroški za garsonjero, mobi, tv, net, elektrika, živl. zavarovanje (80 eur), hrano pa imam rešeno kot prostovoljka.

Hodim v naravo, športam in to je to. Medije sem odklopla, raje se družim z ljudmi in delam. Prej bila vedno obveščena z vsemi tekočimi stvarmi in kaj sm imela od tega? Nič, zdaj sem vsaj pomirjena in se ne jezim nad …

Skratka avtorica js ti vrjamem in js sm taka.

Zadnjič sem v rimskih termah prebrala (tisti, ki ste že biil tam veste, da so na stenah napisani številni reki).

ZADOVOLJEN ČLOVEK IMA VSEGA V IZOBILJU. in res je.

jutri oz. danes grem na izlet v bovec, prevoz, če ga rabim imam, vedno se najde kdo, hišnik mi pri čem pomaga, kolo mi poštimajo, dobim kake “priboljške”, ki jih ne rabim, vse mi je navrženo jaz pa samo nesebično pomagam, žvim za sočloveka, zase za odnose in ne za materialne stvari.

Jp, tudi sama še lani nism vrjela, da je kaj takega možno. IN tudi pri denarju mi je vedno navrženo, se že kaj najde da zaslužim. PRi taki porabi imam do srmti dost prihrankov. Ne sekiram se za penzijo, dovolj je dnevu lastna teža kar še ne pomeni, da sem neodgvorna, ravno nasprotno, samo zaupam, prepuščam in samo pustim, da živim. Preveč sem se obremenjevala prej kaj, kako imela vse splanirano …. To je ujetost.

In srečna sem, presrečna, zdaj me pa imejte za čudno hahhahahha

Aja še to bojda sem ful sposobna, pravjo, da me je škoda, za to kar delam, a ne razumejo, da ne rabim prestiža in statusa …

ja sam djevojka sa sela in to hočm bit!!!!! in tako me imajo radi.

Ne vem, neki mi ne gre skup. Minimalc je, če se ne motim okoli 580 evričev neto, vožnja 37 evričev, malica okoli 100 evričev, vse skup, ajde znese 720 evričev neto na mesec. Stroški 300, ostane ti 420 evričev. Prišparaš 5 jurjev na leto. Malo morgen, to ne gre v 12 mesecih, nemogoče, da ne pride do kakšnega dodatnega stroška, ti moreš dobit okoli 800 € na mesec, ni druge, torej ne dobiš minimalne plače. Drugač pa poznam ljudi, ki dobijo 600€ z vsemi dodatki, z malco in vožnjo vred, to je kao minimalna plača tako mimo grede.
Drugač pa kapo dol za vsakega, ki zna šparat, kar se pa užitkov tiče, kaj pa rabi človek druzga kot dober sex, če je v tem zadovoljen ne rabi po nepotrebnem zapravljat, pa lahko raztrgan hodi naokoli.

Čudna, ne čudna, nima veze. Tak način življenja si si izbrala in ga živiš, tvoja odločitev, tvoja pravica. Je pa tako življenje ubogo in pusto, samo zavedaš se tega še ne. Osebno … bila sem precej podobna tebi, precej let. Potem sem odnehala, spremenila odločitev in izbiro. Ne varčujem več, ne škrtarim, zapravljam, ker obstaja le ta trenutek, kaj bo jutri, če sploh jutri bo, ne ve nihče, samo zaradi “morda”, pa 30,40,50 let odrekanja ni vredno.

Nekateri ste v zapisu avtorice videli životarjenje in odrekanje, jaz pa nisem dobila občutka, da avtorica životari. Nasprotno, živi polno in zadovoljno, Za vsakdanje srečno življenje ne potrebuje veliko, kar je samo dokaz, da pehanje za materialnimi dobrinami ne prinaša sreče. S tem ni nič narobe, večina materiala v naših trgovinah je itak daleč precenjenih in plačujemo samo ime in embalažo.
Hodi v službo – kar sanja veliko Slovencev, ima redno plačo – kar je v naši državi tudi velikokrat težava, ima svoje stanovanje, hodi na morje, ima fanta in kupuje kvalitetno. Kje tu vidite životarjenje?
Tudi jaz pravim kapo dol. Namesto drgnjenja dveh etaž bajte danes nekje bogu-iza-nogu in kuhanja 15 jedi za eno samo kosilo, bo avtorica danes uživala poletni dan.
Pravzaprav bi se morali vsi učiti življenja od nje.

Jaz ti verjamem, ker sem ista.
Imam zelo malo a imam vedno denar, tudi prišparam veliko, ker nikamor ne hodim , ne kupujem brezglavo …
Privoščim si edino 3 tedne morja, o ja, to pa ja 🙂

Jaz tudi mislim, da jo je nekaj ljudi interpretiralo napačno. Njej in še eni pod njo, ki se je kar dobro razpisala predlagam naj začneta pisati blog.

Prepričan sem, da če bi več ljudi živelo tako, bi bilo tudi več srečnih. Jaz sem se že v študentskih letih odločil, da ne bom šel v službo. Zakaj? Ker nočem, da služi kdo na meni dvojno (lastnik podjetja/korporacija) oz. cilj življenja mi je bil, da delam kar želim, v tem uživam – in s tem služim denar. Zato tudi ne delam 8 ur na dan (razen, ko je treba, ampak ker uživam ni panike), raje 4 ure – ostalo pa posvetim športu, osebnosti rasti, prijateljem, družini (ne v istem vrstnem redu:)).

V Sloveniji ni revščine in nihče ne umre od lakote – je pa veliko predimenzioniranih hiš, zapravljanja za neumnosti (cigarete, alkohol, razna poceni krama v trgovskih centrih), dobrih avtomobilov (ki zahtevajo tudi drago vzdrževanje).

Kaj pa,ko bo otrok tu ?
Ga ne boš peljala kdaj na izlet,v kino,gledališče,kak roj.dan,…nardila piknik druženje,….?
Ja seveda je fajn dat kaj na stran pa vendar je tudi fajn si kaj posebej privoščit.
Praviš,da ne rabiš,ok razumem.Ampak ravno zaradi tega,ker ne rabiš se prikrajšuješ za marsikatero stvar.Nisi navajena(neznani) občutka,ko si res kaj posebnega privoščiš Pa pustimo ekstreme,ki strmijo samo k materialnimi dobrinami(avto,hiša,neka plovila,potovanja)in zraven trpijo razno razna šikaniranja,…to so zame prodane duše !
Ti, pa vsi podobni dajte si kdaj kak abonmajček kupit,it na pijačo,kakšno potepuško potovanje si privoščit,ker mladost prehitro mine in v zrelih letih so samo še spomini in medsebojni odnosi pomembni.Gradit in negovat je treba odnose skozi celo življenje.
Tisti kupček denarja in kartica pri glavi ti ne da ravno občutka varnosti.