Sestra se je odselila, ampak sedaj skoz očita, kako je nama s sestro bolje
Starši so vsem trem sestram dali enake zazidljive parcele in naj z njimi naredimo kar želimo. Ena sestra je prodala parcelo in si s tem denarjem kupila stanovanje. Drugi dve pa sva zgradili hišo.
Parcele so kar nekaj km stran od staršev, v isti občini.
Sestra , ki se je odselila, sploh ne pride domov. Pride 1 x na dve leti, pa ne vemo razloga. Starša sta žalostna, ampak pravita da je bila vedno malo posebna in da je to njena odločitev. O njenem življenju ne vemo ni, ker je zelo odtujena. Nima otrok, nima partnerja. Mene in sestro pokliče nekajkrat na leto in to je to. Do nečakov ji ni (sama nima otrok, pravi da jih ne mara). Vedno pa s sestro slišiva po telefonu cel kup očitkov, češ da starši počuvajo vnuke, pa da sva ziher kaj več dobile. Zelo se ukvarja z bodočo dediščino, čeprav vem, da ostarela starša ne bi prišla niti pogledati. Ko je bil oče v bolnici, ga ni niti poklicala. Smešno , ravno ona, ki ne pride domov niti 1 x na leto, jo vse moti (vnuki, dediščina,). Očita darilo vnukom za RD, a sama nima otrok ker pravi da otrok ne mara. Saj bi tudi njeni otroci dobili darilo od starih staršev za RD , če bi jih imela. Občutek imam da še sama ne ve, kaj jo moti. Na vse je ljubosumna, nikomur ne pripada, a sama se je odtujila od vseh nas.
Kaj ji je ? Saj se je sama želela odseliti? Imam občutek kot da je vsa užaljena, da je polna nekih zamer, travm, z domom noče imeti stikov. Sedaj boste vsi rekli , da je bila kakšna zloraba v otroštvu. Starša sta bila v redu starša, ni bilo alkoholizma, nasilja. Gledano kot celota, sta bila v redu in do vseh enaka, zelo poštena do vseh otrok. Kot vsak starš sta naredila kakšno napako, a jaz in druga sestra nimava nobenih travm iz otroštva.
Vedno je na boljšem tisti, ki se na od staršev podarjeni zemlji spravi zidat, od tistega, ki zemljo takoj proda. Tisti, ki se spravi zidat, potem molze svoje starše še dolga leta. Stalno jih fehta za (nepovratna) posojila za gradnjo, starše se vpreže v aktivno sodelovanje pri gradnji, če že to ne, pa za brezplačno varstvo otrok med poslom, za kuhanje malic in kosil delavcem itd.
Tistemu, ki podarjeno proda in si kupi stanovanje, starši ponavadi niso preveč naklonjeni. Kot da jih je izdal. Onemu, ki se odloči nadaljevati ruralno tradicijo, so se pa pripravljeni žrtvovat na vse načine.
Tole me spominja na sceno pri nas doma. Brat ni staršev niti pogledal, ni jima pomagal ko sta bila nemočna, jaz sem ju vozila k zdravnikom. Komaj je prišel na pogreb. Ko je bila razprava za dediščino se je zagrebel, da mu enako pripada kot meni. Jaz sem rekla, da naj gre vse na pol, ker se mi res ni dalo. Sama imam čisto vest, za njivice in gozdove se ne bom kregala. Najbolj smešno je, da tisti ki res niso pripravljeni nič doma narediti, pričakujejo isto ali še več kot tisti ki pomaga staršem. Vedno pravim da je vest tista, ki odtehta vse.
Gradbenim delavcem se ne kuha, to je bilo pred 50 leti. Jaz sem jih postregla kavo in so bili presrečni, češ da drugje ne dobijo niti vode.[/quote]
vasi delavci potem niso bili pri meni. Pri nas se redno preverja, ce imajo za pit, dobijo kavo in skuhano ornk kosilo, ker pac fizicno delajo. Ce delajo cel dan pa se vecerjo. In nismo na kmetih. Smo pa priljubljeni, ko se kaj gradi takoj dobimo dobre delavce.
Po moje je avtorica zagrenjena, ker mora stare tečnobe in tečne pamže prenašat, in fouš sestri, ki tega ne rabi, potem pa padejo takšni napadi iz obupa.[/quote]
Res, taka ženska ki ne mara otrok in je polna travm, ima pa res zavidanja vredno življenje. Daj no nehi, no.[/quote]
Da je polna travm, je samo avtoričina verzija. Komot je sama polna travm, potem pa pljuva po vseh drugih.
Ravno zato je dobro slišati še druge plati zgodb, ki nisi samo ti, ker vas je več. Pri komunikaciji ste bili pa ravno mrzli, ker vsak po svoje.
Na drug način, bi tudi ti našla odgovore, namesto, da o tem pišeš tu. V ostali komunikaciji, kjer bi v tej živi lahko razrešila z njo, če te tako mori.
Eni bi morali namesto v cerkveno zgradbo zaradi maminega spomina, tudi seveda viseti tam, da ne bi imeli kaj povedati na ta račun, če niste niti vprašali, ker vas ni bilo zraven niti zadnja leta ali trenutke ob bolezni, če bo kdo to lažje prenesel in šel dalje na tak način, tudi brez pomoči, ki jo niste dali in je bilo bolj pomembno še ob ostalih stvareh za živež življenja, koliko je bil kdo z osnovo povezan, čeprav nisi bil mamina punčka, da bi kdo reagiral, kot nekdo reagira potem v predstavitvi druge vloge “žrtve”.
Res pa je, da se nekateri ne ukvarjamo s tovrstnimi “travmami”, če se ljudje sami ne zmorete zavedati ničesar. In vas ni bilo, tudi, ko smo bili sami na berglah, kjer nisi smel stopiti na nogo, in hkrati si moral pa mami dvigniti 70 kg ob svojih manjših kg, ko si jo moral ob slednjem peljati še na sekret. Kje je potem še moja perforacija. Ker ste nekateri menili, kot ste. In ste bili ob tem vsi zdravi. Toliko in tega nikdar ne bom odpustila.
Imam srečo potem, da potem kdo ni na tapeti, ker svoj lager ne prevetri in piše, kot da je žrtev življenja? In seveda, če tudi ve, še vse ostalo, kar bi lahko na pamet povedala.
In da se gre potem nekdo še kregati še za zadnjo lampo, ki jo bo kdo zapisal prav na tem forumu. Kako se vam da.
Mene (in vse ostale vnuke) je nekaj mesecev pred smrtjo poklicala naša babi in nam nekako takole vsem povedala: A.je bila vedno luftarska, samosvoja in posebna, B.bi se raztrgala napol zame in lahko nanjo vedno računam, C.pa že celo življenje vidi vse skozi “krivico”.
Ko sem jo vprašala, zakaj mi to pripoveduje, če rabi pomoč ali kaj, je rekla samo, da zato, ker ni napisala nobene oporoke. Vsi trije so enako moji in konec.
Pa bi si mogoče B.res zaslužila malce več, tudi C. , A.je itak naloudan in ne potrebuje.
Ampak so vsi dedovali popolnoma isto.
Nam je bilo seveda vse jasno, naši starši so pa jamrali, kot jamrate vi.
Peace out.
Aaaa…..kaj…a kdo razume to zmedeno pisanje?[/quote]
Ker se ti ne da, kar preber, če ti je pač tuje, ker si si bolj s samoumevnostjo prijateljica. Drugače pa ni potrebno, lahko nadaljuješ drugače, kot ti ustreza, kot ostalim.
Kaj je pa drugače nezmedenega, le to, kar ne poznaš? Še druge zgodbe, zakaj se kdo obnaša (kar v eni verziji avtorica navaja), ker ni dolžan sprejeti le zato, da se boš tudi ti bolje počutila in morda ne beri. Kako bi pa tvoje ravnanje sedaj razumeli v dobrobit dobrih odnosov? Navsezadnje, bi ob takem še vedno morala sama poskrbeti, ker ti gredo bolje besede, čeprav tramiraš na forumu?
Nič ti ni potrebno razumeti. Ne rabiš biti pa prevzetna ali pokroviteljska ali še kaj slabše žaljivega iz življenjskih situacij, če bi slučajno rada razumela tudi, ko te bo pa kdaj kaj zanimalo. Ker je samoumevno, da se vam nič ne zmore pripetiti. V življenju.
Če kaj ne razumeš, vprašaj. Zakaj sprašuješ tretje osebe, če ti piše prva? Ker se težko poglobiš pri svoji “destinaciji”? Če si že vprašala sebe.
Aaaa…..kaj…a kdo razume to zmedeno pisanje?[/quote]
Ker se ti ne da, kar preber, če ti je pač tuje, ker si si bolj s samoumevnostjo prijateljica. Drugače pa ni potrebno, lahko nadaljuješ drugače, kot ti ustreza, kot ostalim.
Kaj je pa drugače nezmedenega, le to, kar ne poznaš? Še druge zgodbe, zakaj se kdo obnaša (kar v eni verziji avtorica navaja), ker ni dolžan sprejeti le zato, da se boš tudi ti bolje počutila in morda ne beri. Kako bi pa tvoje ravnanje sedaj razumeli v dobrobit dobrih odnosov? Navsezadnje, bi ob takem še vedno morala sama poskrbeti, ker ti gredo bolje besede, čeprav tramiraš na forumu?
Nič ti ni potrebno razumeti. Ne rabiš biti pa prevzetna ali pokroviteljska ali še kaj slabše žaljivega iz življenjskih situacij, če bi slučajno rada razumela tudi, ko te bo pa kdaj kaj zanimalo. Ker je samoumevno, da se vam nič ne zmore pripetiti. V življenju.
Če kaj ne razumeš, vprašaj. Zakaj sprašuješ tretje osebe, če ti piše prva? Ker se težko poglobiš pri svoji “destinaciji”? Če si že vprašala sebe.[/quote]
Samo jaz tudi ne razumem poante tvojega pisanja 🙂
Gradbenim delavcem se ne kuha, to je bilo pred 50 leti. Jaz sem jih postregla kavo in so bili presrečni, češ da drugje ne dobijo niti vode.[/quote]
vasi delavci potem niso bili pri meni. Pri nas se redno preverja, ce imajo za pit, dobijo kavo in skuhano ornk kosilo, ker pac fizicno delajo. Ce delajo cel dan pa se vecerjo. In nismo na kmetih. Smo pa priljubljeni, ko se kaj gradi takoj dobimo dobre delavce.[/quote]
Sem na vasi. Pa nisem nikoli, res nikoli kuhala delavcem. Skuhala sem kavo in zraven postregla piškote. Gradili smo 15 let nazaj. In so bili vsi zelo veseli, kako smo prijazni. Nisi dolžan kuhati delavcem, oni grejo po malico v trgovino ali v gostilno, to ni moja stvar. Nismo se dogovorili za kuhanje.
Gradbenim delavcem se ne kuha, to je bilo pred 50 leti. Jaz sem jih postregla kavo in so bili presrečni, češ da drugje ne dobijo niti vode.[/quote]
vasi delavci potem niso bili pri meni. Pri nas se redno preverja, ce imajo za pit, dobijo kavo in skuhano ornk kosilo, ker pac fizicno delajo. Ce delajo cel dan pa se vecerjo. In nismo na kmetih. Smo pa priljubljeni, ko se kaj gradi takoj dobimo dobre delavce.[/quote]
Za crknit smešno. Res upam, da tega ne rečeš kdaj naglas med tistimi, ki te poznajo, ker zveni neumno, kot da nimaš niti posebne OŠ narejene.
A non stop nekaj zidate ali kaj, da si vas zapomnijo po malici? Po mojem ste priljubljeni, ker ste dobra molzna krava.
Kolikokrat na leto pa vi obiščete njo v njenem stanovanju?[/quote]
Večkrat, vsaj 50 x pogosteje kot ona nas.[/quote]
Torej se vidite vsak drug teden? Meni se to za odrasle sorojence, ki ne živijo več v isti hiši, zdi čisto normalno.
Drugače ima pa pravico živeti, kot se je odločila. Prav je, da so starši dali vsem trem enako, je pa pogosto tako, da ima kdo občutek prikrajšanosti, tudi če ni res. Pač enostavno nismo vsi enaki.
A potem na obiskih, ko pridete k njej, tudi samo jamra? In če tako pogledaš, če vi stalno visite pri njej, mogoče v glavi že računa, koliko jo to stane, ker vas verjetno mora vedno postreči pa to.