es geht um – slavistke izziv za vas!
Ne, to nima veze z glagolskim vidom. Samo z gotovostjo dejanja v prihodnosti. Raba sednjika za prihodnje dejanje preprosto izraža ze lo veliko gotovost (načrt), da se bo v (bližnji) prihodnosti nekaj zgodilo. Lahko rečeš “Poleti se poročim,” če bi pa rekla “Poročim se leta 2035,” bi te pa mogoče že kdo čudno gledal.
Drugače pa, avtorica, “gre/gre se” je bolj slogovna napaka, je tečna, ampak, jbg, to je vendarle neformalni forum, ni razloga, da težiš zaradi slabega sloga. “Zvezdana je gostila mati 18 otrok” je pa napačno sklanjanje ene najbolj pogosto uporabljenih besed v jeziku, kar je zelo groba napaka, ki mimogrede otežuje razumevanje, ker niti ne veš, kaj je bitje narobe sklanjalo – Zvezdano ali mater. Napišite “mama” in “hčerka”, če ne znate sklanjati besed “mati” in “hči” (kar je dovolj žalostno).
Nisem slavistka, pa mi gre tole res na živce. Pa tista “iz kje si” recimo, neuporaba rodilnika, napačno vikanje (ali ste šla, ali ste videl), pa še kaj bi se našlo. OK, na forumih človek marsikaj spregleda, žalostno je pa, da se tako govorjenje in pisanje pojavlja v medijih, s strani novinarjev, TV voditeljev …
ker je to način izražanja prihodnosti, za dejanja, ki se bodo zagotovo zgodila, za katera si izvedel že vse potrebno…
je pač fina razlika med tema dvema stavkoma
julija se poročim
julija se bom poročila
prvi stavek izraža že dosti več gotovosti kot drugi.
ps
kaj je narobe s stavkom
mati ima otroke??????
meni gre še marsikaj drugega na živce. recimo to, da ne vejo ljudje, kaj je razlika med morem in maram, pa s/z, napačna uporaba za hčer, mater… take, pomenske, me motijo. velika začetnica pa mi večinoma dol visi 🙂
Nisem slavist, znam pa tudi nemško.
Morali bi reči: ….gre za……
Smo se učili v srednji šoli. Šment, kje je že to….
Enako tudi za napačno rabo besede:” eventuelno”- me kar glava zaboli.
Prav je: eventualno….[/quote]
Točno! Vsaj ena je prav povedala. No, nas je Frau naučila, v srednji pri nemščini, da gre v nemščini za povratni glagol v slo. pa ne. 😉
Tudi jaz nisem slavist. 😉
Tako slavistke, se je malo za zamisliti nad vami! 😉
Nisem slavist, znam pa tudi nemško.
Morali bi reči: ….gre za……
Smo se učili v srednji šoli. Šment, kje je že to….
Enako tudi za napačno rabo besede:” eventuelno”- me kar glava zaboli.
Prav je: eventualno….[/quote]
Točno! Vsaj ena je prav povedala. No, nas je Frau naučila, v srednji pri nemščini, da gre v nemščini za povratni glagol v slo. pa ne. 😉
Tudi jaz nisem slavist. 😉
Tako slavistke, se je malo za zamisliti nad vami! ;)[/quote]
eh bejž, a ker nihče ni razložil, kako je prav in kako ne, pa misliš, da nihče tega ne ve???
ps
gre se za to, da se kam pride 😛
Nisem slavist, znam pa tudi nemško.
Morali bi reči: ….gre za……
Smo se učili v srednji šoli. Šment, kje je že to….
Enako tudi za napačno rabo besede:” eventuelno”- me kar glava zaboli.
Prav je: eventualno….[/quote]
Točno! Vsaj ena je prav povedala. No, nas je Frau naučila, v srednji pri nemščini, da gre v nemščini za povratni glagol v slo. pa ne. 😉
Tudi jaz nisem slavist. 😉
Tako slavistke, se je malo za zamisliti nad vami! ;)[/quote]
Zakaj že? Saj so ti ene tri dogvorile, da je narobe, ampak da je še marsikaj bolj narobe. Ta “gre se za” je natančno iste vrste napaka kot “ne rabiš priti” ali “vrneš nazaj” ali “dih jemajoč prizor” – pač kalki iz tujih jezikov. Včasih jih je bilo več iz nemščine, potem je prišla hrvaščina (recimo zaradi interference s hrvaščino izginja zanikani rodilnik), zdaj pa počasi kot glavni vir kalkov nastopa angleščina. To so slogovne napake. So sitne, ampak pričakovane v neformlanem govoru in pisanju. Dokler je človek sposoben prav napisati v bolj formalnem okviru, je vse v redu (ne dam roke v ogenj, da človek tega v resnici je sposoben, ampak v principu …).
Slovnične napake se štejejo kot hujše in tudi jaz osebno jih veliko težje prenašam. Recimo že omenjeno izginjanje zanikanega rodilnika. Napačna uporaba povratno svojilnih in svojilnih zaimkov. Totalna nesposobnost, pravilno postaviti samostalnika “mati” in “hči” v tožilnik na tem forumu … Vse te stvari lahko dejansko otežijo razumevanje sporočila. Skloni niso za okras, ampak z njimi označujemo razmerja med deli besedila. Zaradi njih lahko imamo prosti besedni red.
Tretja raven so pravopisne napake. Včasih kakšna vejica več ali manj res ne naredi nobene škode, drugič lahko pa popolnoma spremeni sporočilo. Enako velja za velike začetnice.
Četrta raven so leksikalne napake – ena nedavna s foruma je, ko je nekdo zmešal nataliteto in mentaliteto. Te so tudi hujše od slogovnih.
Tako da je od vsega tega kakšen “gre se”, kjer bi moral biti “gre,” še najmanj problematičen. Bi bil pa veliko bolj problematičen, če bi ga recimo uporabil govornik na Prešernovi proslavi ali na pogrebu ali pri Dnevniku na tv. Ker je del pogovornega jezika, ki v formalnih okoliščinah ni primeren.
O katerem stavku zdaj ti govoriš?
povedek v tožilniku? ha?
Mati ima otroke?
samo “otroke” je tožilnik.[/quote]
Si ti sploh pismen? Prosim, ponovno in lepo počasi preberi, kaj sem napisal. Nikjer nisem omenjal povedka v tožilniku. V SSKJ poišči pomen besede MATI, pa ti bo mogoče kapnilo, kaj je narobe s tem stavkom.
Se iskreno opravicujem za vse povzrocene glavobole. Priznam, da sem v srbscini besedo brez pomislekov izgovarjal z A-jem, v slovenscini pa z E-jem. Hvala vam, da sem se cisto mimogrede mogel nauciti se cesa novega.
O katerem stavku zdaj ti govoriš?
povedek v tožilniku? ha?
Mati ima otroke?
samo “otroke” je tožilnik.[/quote]
Si ti sploh pismen? Prosim, ponovno in lepo počasi preberi, kaj sem napisal. Nikjer nisem omenjal povedka v tožilniku. V SSKJ poišči pomen besede MATI, pa ti bo mogoče kapnilo, kaj je narobe s tem stavkom.[/quote]
aja, razumem, po tvojem, če ti otrok umre, pa nisi več mati?
P.S.: sam delam neredko tudi napako, kot sem jo storil zgoraj. Uporabljam malo zacetnico pri omembi jezika, ceprav bi v doticnem primeru bilo prav uporabiti veliko, torej Srbscini oz. Slovenscini. 🙂
Si ti sploh pismen? Prosim, ponovno in lepo počasi preberi, kaj sem napisal. Nikjer nisem omenjal povedka v tožilniku. V SSKJ poišči pomen besede MATI, pa ti bo mogoče kapnilo, kaj je narobe s tem stavkom.[/quote]
aja, razumem, po tvojem, če ti otrok umre, pa nisi več mati?[/quote]
Joj, jaz ne razumem spljoh, v čem je problem in za kaj SE gre … Zakaj sta odveč povedek in predmet v tožilniku? Potem sploh nimamo stavka oz. ups, povedi. Mati. A tebi to kaj pove??????
Ja, blond sem drugače, sanja se mi ne, kaj si hotel povedati. Če te pa moti stavek kot celota – kje si pa že naletel v resničnem življenju na takšno poved?
aja, razumem, po tvojem, če ti otrok umre, pa nisi več mati?[/quote]
Joj, jaz ne razumem spljoh, v čem je problem in za kaj SE gre … Zakaj sta odveč povedek in predmet v tožilniku? Potem sploh nimamo stavka oz. ups, povedi. Mati. A tebi to kaj pove??????
Ja, blond sem drugače, sanja se mi ne, kaj si hotel povedati. Če te pa moti stavek kot celota – kje si pa že naletel v resničnem življenju na takšno poved?[/quote]
ja, moti ga stavek kot celota, ker je baje samoumevno, da če si mati, da imaš otroke. jaz še v realnem življenju tudi nisem kje zasledila takega stavka, ampak če se hoče sekirat na zalogo, naj se pa.
No, tozadevno je se vec takih lustnih, npr. “Zunaj pada dez.” Hm… Sem se ravno spraseval, kaksno funkcijo opravlja ta rec nad menoj, ki omejuje prostor. Zdaj vem. Ali pa “Grem ven kidat sneg.” Kar je definitivno pametna odlocitev. Ker ce bi ga poskusil notri kidat, bi se dodobra preznojil. Petem je tu se ona pogovorna: “Da dol pades.” Hudicevo tezko bi po vseh zakonih fizike padlo gor. Bi bilo pa zanimivo z vidika pripovednega ucinka. Itd. :-))
In ko jih je pogostila, jih je vse nagnala nazaj k njihovim materam. Vmes pa se je zprasevala, kako je biti mati 18 otrokom. Skoraj ji je ze uspelo videti se kot mater 18 otrok, ko jo je razposajeno divjanje spravilo iz zamaknjenosti in jo postavilo na trdna tla.