Važno je, da je Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije sam sebi namen, da so prepolovili stroške za štipendije za nadarjene, da so zbirokratizirali postopke, da vloge rešujejo pol leta in več…

Iz Večera: Pisalo se je osemnajsto stoletje, ko so se v Zoisovem krožku zbirali napredni razsvetljenci. Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik so le trije izmed njih, ki bi jih moral poznati vsak slovenski šolar. Skupno jim je bilo to, da so imeli svojega mecena, ki jih je materialno podpiral, ki je podpiral njihovo nadarjenost. Žigi Zoisu, tedaj enemu najbogatejših Slovencev, je bila visoka izobrazba ideal. In po njem se še danes imenujejo najvišja nagrada in priznanja za znanstvenoraziskovalne dosežke pri nas. V duhu spodbujanja najbolj nadarjenih in nadobudnih učencev pa je država pred več kot 30 leti dijakom in študentom začela podeljevati štipendije za nadarjene, Zoisove štipendije.
Sistem je vrsto let temeljil na prepoznavanju treh oziroma petih odstotkov najbolj nadarjenih predstavnikov generacije, ki so jih s pomočjo testov inteligentnosti in drugih preizkusov ob koncu osnovne šole na predlog učiteljev identificirali psihologi, šteli so tudi dosežki na različnih tekmovanjih. Če si štipendijo prejel, si jo lahko z ustrezno povprečno oceno obdržal do konca izobraževanja. Na računu je bila mesec po začetku šolskega oziroma študijskega leta. Nagrada in spodbuda za razvijanje nadarjenosti posameznika je bila to, mnogim edini način, da so si sploh lahko privoščili študij, drugim priložnost za nakup knjig ali različnih tečajev. Denar je lahko vsak porabil po svoje. Država o tem, kaj se je zgodilo z njenim vložkom, kje v sistemu so kasneje pristali nadpovprečno nadarjeni in ali so res postali najbolj perspektiven kader, ni vedela nič.
A danes ve še manj. Še posebej zato, ker so se Zoisove štipendije – še vedno so sicer namenjene najbolj nadarjenim – izrodile v nagrajevanje predvsem najbolj pridnih. Pa čeprav najbolj pridni niso nujno najbolj nadarjeni in obratno. Preobražanje sistema se je pričelo s spremembami leta 2008, ko rezultati testiranj niso več igrali nobene vloge, največ je štela povprečna ocena. Njenega pomena v zadnjih letih niso zmanjšali, s spremembami, ki so začele veljati v šolskem oziroma študijskem letu 2014/2015, so zaostrili še izjemne dosežke. To, da študent objavi članek v znanstveni reviji, je res izjemen dosežek, saj to pogosto ne uspe niti asistentu z doktoratom. Da so nekateri študenti zaradi različnih zahtevnosti tekmovanj v neenakovrednem položaju in da so nekateri iz sistema celo izključeni, ker tekmovanj, kjer bi lahko dosegli pogoje za štipendijo, ni, pa je dosežek države. Športnike denimo so iz sistema nadarjenih kar črtali. Medtem ko so dijaki in študenti prisiljeni izpolnjevati vedno bolj zbirokratizirana pravila in se boriti predvsem za petke in desetke, je državi uspelo število prejemnikov štipendije prepoloviti, nakazila na račune pa zlagoma stanjšati. Sporočilo, da ji je vseeno, kdaj v letu bodo dijaki in študenti prejeli prvo štipendijo, je seveda zgovorno. Odkar so pristojnosti in dobro utečen proces podeljevanja štipendij z območnih zavodov za zaposlovanje prenesli na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije – ustanovitev slednjega je bila bržkone tudi politično motivirana – in spremenili pravila, štipendije namreč prvič polnijo bančne račune šolajoče se mladine šele januarja, aprila, pa tudi po več kot pol študijskega leta.
Državi nikakor ni uspelo izboljšati starega sistema štipendiranja in bolj racionalno porabiti denarja za diagnosticiranje nadarjenih, za bolj sistematično delo z njimi in za njihov razvoj. Ob tem, v kar se je sistem Zoisovih štipendij razkrojil, ni mogoče govoriti o natančnem plasiranju državnega denarja v razvoj njenega intelektualnega kapitala. Ne samo družba, ki izstopajoče hitro potolče, tudi država najbolj nadarjenih ne zna poiskati, ne spodbujati, kaj šele obdržati. Ni Žiga Zois, ki bi najboljše zbrala okoli sebe, razvijala in kasneje izkoristila njihove potenciale. Država je torej bolj slab mecen.

Meni se odličnjaki s peticami ali deseticami ne zdijo nadarjeni, pač pa marljivi in vztrajni.
Nadarjenost se izkazuje v dosežkih, ki niso merljivi v standardnem šolskem ocenjevalnem sistemu.

Meni se odličnjaki s peticami ali deseticami ne zdijo nadarjeni, pač pa marljivi in vztrajni.
Nadarjenost se izkazuje v dosežkih, ki niso merljivi v standardnem šolskem ocenjevalnem sistemu.

S tem se strinjam. Ta štipendija je denarna nagrada za marljivost. Nadarjen otrok rabi kaj več od denarja – predvsem rabi možnosti in okolje, v katerem lahko svoj talent razvija. Tega pa, kot vemo, tu ni. Šola, takšna kot je danes, ubija nadarjenost in naravne danosti v otrocih.

S tem se strinjam. Ta štipendija je denarna nagrada za marljivost. Nadarjen otrok rabi kaj več od denarja – predvsem rabi možnosti in okolje, v katerem lahko svoj talent razvija. Tega pa, kot vemo, tu ni. Šola, takšna kot je danes, ubija nadarjenost in naravne danosti v otrocih.[/quote]

Zoisova je za pridne nadrjene in BOGATE. Ker revni do nje nimajo pravice. Namreč – če je reven dobi večjo državno.

S tem se strinjam. Ta štipendija je denarna nagrada za marljivost. Nadarjen otrok rabi kaj več od denarja – predvsem rabi možnosti in okolje, v katerem lahko svoj talent razvija. Tega pa, kot vemo, tu ni. Šola, takšna kot je danes, ubija nadarjenost in naravne danosti v otrocih.[/quote]

Zoisova je za pridne nadrjene in BOGATE. Ker revni do nje nimajo pravice. Namreč – če je reven dobi večjo državno.[/quote]

Kaj pa ti zdaj blebetaš???
Vsak se bo pač odločil za njemu ugodnejšo štipendijo, ne vem, v čem je problem?

Zoisova je za pridne nadrjene in BOGATE. Ker revni do nje nimajo pravice. Namreč – če je reven dobi večjo državno.[/quote]

Kaj pa ti zdaj blebetaš???
Vsak se bo pač odločil za njemu ugodnejšo štipendijo, ne vem, v čem je problem?[/quote]

Je problem, ker Zoisova ne spodbuja nadarjenih. Nadarjen reven se bo odločil za ugodnejšo državno štipendijo in bo na istem, kot njegov reven nenadarjen sovrstnik.
Mogoče bo nenadarjeni še na boljšem, ker bo poleg državne štipendije dobil še kadrovsko. Nadarjeni pa ne more imeti hkrati Zoisove in državne.

Se strinjam, to se je izrodilo v štipendijo za piflarje. Pri nas v 9. razredu je cela gonja in pehanje za njimi. Solze, prosjačenje za petke, prijavljanje na vsa možna tekmovanja, absurdna tekmovalnost … Čista norost.
Moj otrok je rekel, da se tega ne gre. Po testih v zgornjih 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, piflar pa pač ni in nikoli ne bo. In lahko o štipendiji samo sanja. Ima lepe ocene, za zoisovo pa je treba še veliko več angažiranja. Moraš naštudirat pogoje in prav namensko delat zanjo. Kje je tukaj nadarjenost? Tako je kandidat punca, ki je imela do 7. razreda povprečne ocene, ko je mama zavohala denar, pa v akcijo.

15 let nazaj sem jaz dobila Zoisovo štipendijo na podlagi nekega testa (IQ test?), ki smo ga pisali v 8. razredu. Prišla sem med najboljše 3{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in na podlagi TEGA dobila štipendijo. Jih ni brigalo, da sem bila tudi 8 let odlična. Sošolka je pa dobila isto štipendijo na podlagi priznanj.
Ne, ne dobijo (oz. niso) dobili te štipendije SAMO pridni in marljivi. Čeprav bi jo mogoče morali, ker lahko ti veliko bolj izkoristijo ta potencial, kot tisti, ki se šlepajo na svoj IQ, naredijo pa nič.

Sistema, ki bi bil pravičen za vse ni.
Ne verjamem, da si lahko odličnjak samo zato ker si priden in marljiv? Mislim, halo! Kako boš imel npr. 5 matematiko, če pa nimaš enih predispozicij za to? Samo z marljivostjo? S tem, da se odločiš in se učiš po 5 ur vsak dan? Ne se smešit. Ne pravim pa, da je sistem ok. Predvsem to je moteče, da si nekdo dovoli štipendije začet izplačevat šele mesece po začetku šolanja ….

Kaj pa ti zdaj blebetaš???
Vsak se bo pač odločil za njemu ugodnejšo štipendijo, ne vem, v čem je problem?[/quote]

Je problem, ker Zoisova ne spodbuja nadarjenih. Nadarjen reven se bo odločil za ugodnejšo državno štipendijo in bo na istem, kot njegov reven nenadarjen sovrstnik.
Mogoče bo nenadarjeni še na boljšem, ker bo poleg državne štipendije dobil še kadrovsko. Nadarjeni pa ne more imeti hkrati Zoisove in državne.[/quote]

Spet en ki piše neumnosti. Tudi Zoisova je združljiva s kadrovsko od 1.1.2014.

Ti pišeš o sistemu, ki ga ni več. Danes nihče ne dobi štipendije na podlagi testa. Niti je ne dobi na podlagi ocen. Dobi jo na podlagi tega, da naštudira sistem in kljuka, kaj vse mora imeti za štipendijo. Torej ocene + priznanja z določenih tekmovanj. Petko pri matematiki se seveda da imeti, brez da si genij. Pri nas so naloge iz Znam za več. Jih naštudiraš in si na konju.

Tudi to ne drži čisto. Se kako jih je tudi včasih brigal uspeh. Če ne bi bila vsaj prav dobra, štipendije pač ne bi dobila, ne glede na teste sposobnosti.

Testiranje za nadarjene je čisto napačno. Že prav, da se testira v nižjih razredih, da se s to deco lahko dela skozi OŠ, ampak testiranje bi morali ponoviti konec OŠ in to naj bi veljalo za pridobitev Zoisove.
Prav je tudi, da se štejejo dosežki s tekmovanj, ker ti dosežki predvidoma kažejo, koliko je kdo poleg nadarjenosti tudi priden, da se potrudi pokazat nekaj več.
Za Zoisovo bi se morali nujno šteti tudi rezultati NPZ, ki so prav tako pokazatelj dejanskega znanja.
Zoisova ne bi smela biti odvisna od drugih štipendij, ampak samostojna in neodvisna štipendija za cvet nadarjenih.

Žal, kakor smo pri nas marsikaj zafurali, smo zafurali tudi nadarjene upe.

Sin je lani, po končani OŠ, oddal vlogo za Zoisovo. Brez nekih priprav v osnovni v ta namen.
Ker ni imel vseh odličnih ocen, je bil ziher oz. se je bal, da je ne bo dobil.
Smo oddali vlogo tudi za državno. Ugodno rešena.
Marca pa je dobil dopis, da izpolnjuje pogoje za Zoisovo. MARCA!!
Seveda bi se lahko, kaj lahko – moral bi se več učiti, da bi jo ob zahtevanih kriterijih lahko obdržal.
Ukiniti smo morali državno, jo vrniti, jasno, in APRILA je dobil odločbo o priznanju Zoisove štipendije. APRILA!!!
Seveda pol leta premalo učenja ne more več nadoknaditi in bo drugo leto brez, ker ne izpolnjuje pogojev.
Seveda se uči zase, za svoje znanje, za svojo prihodnost. Ampak 15 letniku iz relativno revne družine (ja, tudi reveži lahko dobijo Zoisovo) bi bila Zoisova štipendija presneta motivacija za več učenja. Če bi odločbo dobil septembra, oktobra. Ne pa APRILA!!
Hm, mogoče pa je tudi to eden od načinov zmanjševanja števila teh štipendij. Ker roko na srce, vsi najstniki pač niso notranje motivirani za odličen ali lep prav dober uspeh v gimnaziji, štipendija pa marsikoga dodatno motivira. Vsaj tistega, ki mu starši več od osnovnega ne morejo omogočiti.
A zdaj je, kar je.

Upam samo, da ne bo jeseni izvisel še pri državni. Ker smo jo ukinili. Zagotovili so sicer, da ne, ampak ob teh spremembah zakonov, ki se jih očitno gre lahko že vsak, ki ima 5 minut časa, se nikoli ne ve.

Lažeš!
Če je tvoj sin oddal vlogo za Zoisovo, so mu državno avtomatsko zavrnili.

Lažeš!
Če je tvoj sin oddal vlogo za Zoisovo, so mu državno avtomatsko zavrnili.[/quote]

Odločba o priznanju državnebštipendije je vsako leto izdana prej kot sebizdelave odločb o priznaju Zoisovebsploh lotijo.
Rok za vložitev Zoisove je bil 3.9., takrat je veliko državnih že rešenih.
Do lanskega šolskega leta je bilo ravno obratno – kdor je imel priznano državno, so mu Zoisovo zavrnili. Pa so ljudje sprožili upravni spor in so to poštimali. Da ne more prejemnik državne več avtomatsko izviseti pri Zoisovi.

Tvoje obtožbe o nakladanju in zmerjanja z lažnivko pa ne bom komentirala.

Lažeš!
Če je tvoj sin oddal vlogo za Zoisovo, so mu državno avtomatsko zavrnili.[/quote]

Nič ne laže, prav ima. Prejemniki državne so dobili možnost, da se odločijo, katero želijo. Ker je MDDSZ zelo pozno dalo javnemu skladu taka navodila, se je to res sprovedlo šele spomladi.

Žal do državne štipendije drugo leto ne bo upravičen. Če ste se odpovedali pravici, ste se tej pravici odpovedali do zaključka izobraževanja na tej stopnji. Torej jo bo šele na faksu lahko spet imel.

Je pa zdaj brez veze krivdo valit na druge. Škoda, da ste se odločili za Zoisovo, če otrok nima dobrih ocen.

No, o tem govorimo. Ta štipendija so same kalkulacije. Kje je tukaj nadarjenost??? S tem bi morali motivirati širjenje obzorij, vlaganje vase, razvijanje talentov, ne pifleraj.

Nikoli vam ni prav in nikoli vam ne bo.

Pripravlja se čisto nov koncept Zoisovih štipendij, kjer se bo moral otrok dokazovati na različnih področjih. In bo spet jamranje, da vsi nimajo enakih možnosti…
In jamranje, ker štipendije ne bo vsako leto na novo dobilo 1500 dijakov, ampak mogoče le še 150.

Kdo ti je to zagotovil? Do državne štipendije ne moreš biti več upravičena, ne glede na to, kdo ti je kaj zagotovil.
Če bi prebrala dopis, ki si ga dobila z javnega sklada, bi to vedela.
Žal mi je, ampak zdaj ste se malo zahebali. Šola za drugič.

Žal do državne štipendije drugo leto ne bo upravičen. Če ste se odpovedali pravici, ste se tej pravici odpovedali do zaključka izobraževanja na tej stopnji. Torej jo bo šele na faksu lahko spet imel.

Je pa zdaj brez veze krivdo valit na druge. Škoda, da ste se odločili za Zoisovo, če otrok nima dobrih ocen.[/quote]

Za miren spanec bom do jeseni verjela zagotovilu, da jo lahko obi, državno (baje je dogovor s konkratno osebo, celo vem, kako se piše, na MDDSZ in enake možnosti, da bo to zagotovo oogočeno). Ker ni raja kriva, da na Skladu za štipendiranje tako mečkajo in ne bi, če bi se tam držali zakonskih rokov, za državno sploh vlagali; bi počakali odločbo o Zoisovi in po potrebi potem vložili za državno. Pa se nam ne bi bilo potrebno ničemer odpovedovati. In si zapirati poti za naprej.

Ne gre za to, da krivim(o) druge ali celo prelagamo odgovornost. Gre za zakonodajo, ki se je institucije ne držijo (rok za izdelavo odločbe) in za razlčno tolmačenje istega zakona.

Vsekakor pa hvala za opozorilo, kaj se nam lahko zgodi.

Mimogrede, sodišče je v primeru enega upravnega spora odločilo, da se lahkovštudentki, ki ji MIRUJE Zoisova (torej ji štipendijsko razmerje teče!), prizna državna za isto šolsko leto. Pravzaprav ne ‘lahko’, ampak se ji mora.
No, potem vemo, kje smo…

Žal do državne štipendije drugo leto ne bo upravičen. Če ste se odpovedali pravici, ste se tej pravici odpovedali do zaključka izobraževanja na tej stopnji. Torej jo bo šele na faksu lahko spet imel.

Je pa zdaj brez veze krivdo valit na druge. Škoda, da ste se odločili za Zoisovo, če otrok nima dobrih ocen.[/quote]

Za miren spanec bom do jeseni verjela zagotovilu, da jo lahko obi, državno (baje je dogovor s konkratno osebo, celo vem, kako se piše, na MDDSZ in enake možnosti, da bo to zagotovo oogočeno). Ker ni raja kriva, da na Skladu za štipendiranje tako mečkajo in ne bi, če bi se tam držali zakonskih rokov, za državno sploh vlagali; bi počakali odločbo o Zoisovi in po potrebi potem vložili za državno. Pa se nam ne bi bilo potrebno ničemer odpovedovati. In si zapirati poti za naprej.

Ne gre za to, da krivim(o) druge ali celo prelagamo odgovornost. Gre za zakonodajo, ki se je institucije ne držijo (rok za izdelavo odločbe) in za razlčno tolmačenje istega zakona.

Vsekakor pa hvala za opozorilo, kaj se nam lahko zgodi.

Mimogrede, sodišče je v primeru enega upravnega spora odločilo, da se lahkovštudentki, ki ji MIRUJE Zoisova (torej ji štipendijsko razmerje teče!), prizna državna za isto šolsko leto. Pravzaprav ne ‘lahko’, ampak se ji mora.
No, potem vemo, kje smo…[/quote]

Rok za izdajo odločbe je 60 dni od popolnosti VSEH vlog. Ves mogoce, kdaj je bila zadnja vloga popolna, da sodiš o prekoračitvi roka?

Sistem, kjer so stipendijo dobili nadarjeni in s povprecjem 5.0 je bil veliko bolj dosegljiv, kot ta, ko morajo imeti tudi priznanja. Nadarjenih v posameznih razredih je vec kot tistih s potrebnimi priznanji. Nadpovpecni, z visokim IQ-jem lahko tekmuje in v glavnem taksni tudi osvojijo potrebne tocke. Tisti samo ta pridni pa morajo veliko garati na kaksni zgodovini ali biologiji, kjer se da z veliko ucenja dobiti ustrezno priznanje.
Sigurno pa to ni optimalen sistem. Ce bi vklucili tudi npz, bi bila slika drugacna.
Najsposbnejsi bi stipendijo dobili. Pridnost in sposobnost v kompletu je edino fer. Za sportnike in kulturnike bi morali biti drugacni pogoji. Za najsposobnejse.