Je šeškanje otrok res zelo škodljivo?
Se strinjate, da je “ena vzgojna okrog ušes ali po riti” res tako zelo škodljiva in doseže ravno nasprotni učinek od želenega? Ali res 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi fizično kaznuje svoje otroke?
http://www.zurnal24.si/to-dela-80-odstotkov-starsev-fizicno-kaznovanje-otrok-clanek-269769
Ni škodljivo, …..tisti otroc, ki vzamejo šmajser in gredo v Ameriki pobit cel razred učencev niso bili nikoli našeškani. Tudi Breivick al koji qurac je bil, ni bil nikoli našeškan, pa je za šalo malo pobil skoraj 100 mladih ljudi itd. Tudi teroristi niso bili našeškani od svojih staršev vsi z ok. otroštvom In tega bo še pa še, predvsem od tistih, ki nikoli niso bili našeškani.
Mah kje, dej nehi…. ravno 80 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ti bo zdaj napisalo, da so njih tudi tepli, pa so zdaj normalni, imajo vrednote, so spoštljivi. Zaradi vseh ter normalnih, delovnih, poštenih ljudi, ki živijo v Sloveniji, imamo tako čudovito, napredno cvetočo politično, družbeno in ekonomsko sedanjost. Da ne govorim o splošnem zdravju, zasojenosti, nasilju in grozotah v edini pravi sveti celici družbe – heteroseksualni družini. Ker so vsi tako zelo normalni. No, tamladi niso, oni so gnoj. Vsi, starejši od 40 let, so pa biseri, ki vladajo in vodijo Slovenijo vrhunsko.
Saj generacije pod štirideset so vzgojene bre z šeškanja in so po večini take, da bi jih bilo treba dejansko, ne le šeškat, temveč dnevno mlatiit, da bi kaj zaleglo in je tudi edino kar bi zaleglo, pa seveda ni nikogar, ki bi to tudi pripravljen priznat. In raziskave potem pišejo ter uvajajo zakone ravno najbolj zabiti in zblojeni umi med njimi, ki bi določali vsakemu posamezniku, kako mora živet in vzgajat svoje otroke.
zelo super primer je Norveška kjer če samo otroka bolj grdo pogledaš ti ga odvzamejo. Pa ne govorimo o fizičnem maltretiranju, ampak mogoče eni vzgojni ko drugo res ne prime. Po drugi strani pa jim je ratalo narest (tudi zaradi take politike) modela breivika, ki jim je pokazal kako se stvari streže, ko je pobil en kup ljudi, hkrati pa je državi dokazoval kje in kako se mu godi krivica ni vsaj eno tožbo celo dobil.
A ni to primer izjemne prakse, ko ne smeš otroka niti grdo pogledat, čeprav si to recimo zasluži, potem se pa čudiš kako je breivik ratal, pa iščeš vzroke tam kjer jih ni. Skratka uspelo jim je nekaj kar jih je in jih verjetno še bo sem in tja majčkn teplo. Generacijsko gledano, ne samo prek primera Breivik
Imaš kakšen verodostojen link, s katerim lahko potrdiš te izjave ali pa samo takole malo po občutku nakladaš?[/quote]
Nimam, to se vidi po obnašanju, polno rit vsega. Redko me občutek prevara.[/quote]
popay norveška je ena tistih držav kjer lahk če mulca bolj grdo pogledaš, čeprav si zasluži, kasiraš socialne delavce in odvzem otrok. Breivik je posledica komplet falirane politike iz tega nasloca, tj od zakonov ki so bolj kot ne teoretične narave, do izvajanja le-teh, ter popolne neodgovornosti za tiste , ki “upravljajo, urejajo družbo”. Torej če nekod naredi zakon ki bo za družbo škodljiv ni kriv tisti ki zakon napiše, ampak tisti ki se ga zakon tiče. in tako ti ratajo breiviki takih in drugačnih oblik
Šeškanje, ena vzgojna, kričanje, vlečenje za ušesa,…to vse so oblike fizicnega nasilja in poniževanja. Otroke je treba vzgajati, ne pa ponizevati. Najbolj jih konec koncev vzgajas z lastnim zgledom. Z doslednostjo in vztrajnostjo naredis največ. Fizicno ali psihično nasilje ni vzgojna metoda, ampak je starševski poraz. Odrasla oseba si ne bi smela privosciti, da ji poci film in da se znese nad fizicno sibkejjšim. Tudi jaz sem že kdaj zakricala nad hčerko. A na to nisem ponosna in si ne domišljam, da jo s tem vzgajam. Vzgoja je zahtevna in premišljena dejavnost,se je treba zelo truditi, da jo dobro spelješ. Ampak ce meni uspe vzgajati brez udarcev hcerko s precej vedenjskimi motnjami, bi tudi vam, staršem zdravih otrok, moralo uspevati, če bi se dovolj zavzeli. Seveda pa je bolj enostaven pristop, ki ga je imela moja tašča: toliko je kričala in tepla otroke, da so bili čisto cisto pridni in tiho v njeni bližini. Ker so se je hudo bali. In potem jih je lahko komot vodila s sabo na obiske, tam v miru pila kavico, oni so pa čisto pridno in tiho sedeli in čakali, da se bo odločila za odhod. In tudi ona še danes misli, da so tepež in kričanje vzgojne metode. Ker drugih nikoli ni znala.
Vsako nasilje je škodljivo – za otroke in za odrasle. Pretepat nekoga, ki je šibkejši od tebe in je odvisen od tebe, je poden od podna. Hudo nasilje seveda pusti velike posledice, tukaj se najbrž vsi strinjamo. Lažje oblike pa pustijo lažje posledice. Starš izgubi spoštovanje, saj je najlažje zamahniti. In potem učiš, da se ne sme pretepat in hkrati ti delaš isto. Ironija je takrat, ko ga udariš, ker je on nekoga udaril. Tako kot tisti, ki s cigaretom v roki učijo, da je kajenje škodljivo. Pretepanje je za tiste, ki so imeli otroke, ker jih je treba imet in se jim jih ne da vzgajat. Vsak človek si zapomni bolečino, tudi v službi ne bi delali napak, če bi nas nalomili. Ne pretepamo partnerjev in prijateljev. Niti npr. kakšnih občinskih uslužbencev, ki nam kdaj parajo živce. Čudno, samo pri otrocih je to magična rešitev. Meni se zdi, da otroka bolje pripraviš za življenje, če se obnaša lepo, ker je tako naučen in ne, ker bo sicer tepen.
Daš verodostojen link, kjer so navedeni zakonski členi, po katerih na Norveškem ne smeš otroka grdo pogledat? Daš verodostojen link na statistične podatke, po katerih je terorizma na Norveškem več kot v državah, kjer je fizično kaznovanje otrok dovoljeno (npr. islamskih državah)?[/quote]
na siolu maš članek, kjer je lepo napisano da če otroka npr udariš po riti našeškaš itd dobiš socialce domov.
Kar se terorizma tiče, breivik ni bil terorist, ampak delno tudi posledica preveč kakovostnih zakonov. Nenazadnje maš na siolu tudi prispevek glede dobljene tožbe, kjer je pač tožil državo zaradi nekih kršitev.
Da ne bo pomote, ne toleriram nikakršnega nasilja, in tu je govora zgolj mogoče o eni čez rit, torej da ” na hitro/silo” preprečiš neko dejanje, katero je za otroka in tudi mogoče ostale nevarno. Če pa na otroke gledaš kot potrošni material, potem so pa ta področja druga pesem
se popolnoma strinjam z napisanim. Vzgoja otroka je: otroka naučiti kaj je prav in kaj narobe, in ne samo to, treba ga je naučiti zakaj je tako prav in zakaj je nekaj narobe. Ko se človek skozi otroštvo nauči in ima razumevanje o takih stvareh, dobi znanje in potrebne vrednote ter razumevanje in z vsem tem je opremljen za popolno samostojno odgovorno ter spoštljivo življenje ter ravnanje v situacijah.
Tepež otroka nič od tega zgoraj navedenega ne nauči, ker otroku, ki se uči pravil samostojnega, odgovornega in spoštljivega življenja ter ravnanja v otroštvu s tepežem ne podamo nikakršne razlage zakaj je nekaj tako prav kot je in zakaj je nekaj narobe in nedopustno.
S tepežem otroka kvečjemu naučimo,d a nečesa kar je odraslemu nezaželjeno ne bo počel več v njegovi prisotnosti, saj se bo bal ponovnega tepeža -bolečine in ponižanja. Zaradi tega stvari več ne bo počel – in ne zato, ker bi vedel,d a je prav da nekaj ne počne, ker je tako dejanje samo dejansko škodljivo in nedopustno…zato čisto lahko bo tako stvar mogoče počel, ko ne bo na očeh odraslega ali osebe, ki to stvar prepoveduje, in čisto lahko bo to isto stvar počel, ko ne bo več podrejen osebi, ki je tepla – torej v svoji odraslosti. Torej je jasno to,d a s tepežem ne dosežemo namena vzgoje sploh, hkrati pa prvenstveno otroka s tem ponižamo prizadanemo in izgubimo vso spoštovanje ter zaupanje v njegovih očeh. Tako,da ko mu bomo naslednjič želeli kaj res lepo razložiti in dopovedati nam nikoli več ne bo verjel… potlej se lahko taki starši zatekajo k tepežu vedno pogosteje, saj otrok jim na besedo in pogovor več ne zaupa, in bolj ga tepejo, manj jih spoštuje in bolj se upira in tudi tepež še tako pogost ne zaleže več… in rezultati destruktivnosti takšne vzgoje so na dlani…
Zato vsak otrok si zasluži spoštovanje in dostojanstvo – pa če še tako majhen, nebogljen in odvisen od staršev, nihče mu nima pravice tega odvzeti in skruniti, tudi starši ne na noben način in niti tudi ne v imenu “vzgoje” kot izgovor njihovega početja.
se popolnoma strinjam z napisanim. Vzgoja otroka je: otroka naučiti kaj je prav in kaj narobe, in ne samo to, treba ga je naučiti zakaj je tako prav in zakaj je nekaj narobe. Ko se človek skozi otroštvo nauči in ima razumevanje o takih stvareh, dobi znanje in potrebne vrednote ter razumevanje in z vsem tem je opremljen za popolno samostojno odgovorno ter spoštljivo življenje ter ravnanje v situacijah.
Tepež otroka nič od tega zgoraj navedenega ne nauči, ker otroku, ki se uči pravil samostojnega, odgovornega in spoštljivega življenja ter ravnanja v otroštvu s tepežem ne podamo nikakršne razlage zakaj je nekaj tako prav kot je in zakaj je nekaj narobe in nedopustno.
S tepežem otroka kvečjemu naučimo,d a nečesa kar je odraslemu nezaželjeno ne bo počel več v njegovi prisotnosti, saj se bo bal ponovnega tepeža -bolečine in ponižanja. Zaradi tega stvari več ne bo počel – in ne zato, ker bi vedel,d a je prav da nekaj ne počne, ker je tako dejanje samo dejansko škodljivo in nedopustno…zato čisto lahko bo tako stvar mogoče počel, ko ne bo na očeh odraslega ali osebe, ki to stvar prepoveduje, in čisto lahko bo to isto stvar počel, ko ne bo več podrejen osebi, ki je tepla – torej v svoji odraslosti. Torej je jasno to,d a s tepežem ne dosežemo namena vzgoje sploh, hkrati pa prvenstveno otroka s tem ponižamo prizadanemo in izgubimo vso spoštovanje ter zaupanje v njegovih očeh. Tako,da ko mu bomo naslednjič želeli kaj res lepo razložiti in dopovedati nam nikoli več ne bo verjel… potlej se lahko taki starši zatekajo k tepežu vedno pogosteje, saj otrok jim na besedo in pogovor več ne zaupa, in bolj ga tepejo, manj jih spoštuje in bolj se upira in tudi tepež še tako pogost ne zaleže več… in rezultati destruktivnosti takšne vzgoje so na dlani…
Zato vsak otrok si zasluži spoštovanje in dostojanstvo – pa če še tako majhen, nebogljen in odvisen od staršev, nihče mu nima pravice tega odvzeti in skruniti, tudi starši ne na noben način in niti tudi ne v imenu “vzgoje” kot izgovor njihovega početja.[/quote]
Mater kako pametovanje. Sicer otroka nikoli ne udarim in tudi kazen mi je tuja in nesprejemljiva beseda.
Ampak pojasnite, zakaj so potem generacije pod štirideset tako zblojene in ne priznavajo več nobene vrednote, družin več praktično ni in normlnega odraščanja otrok tudi ne, meja nikjer , odgovornosti nikjer,…, ket to pa ste leti, ki niste bili deležni več neke trde vzgoje?
Da pa fizična kazen ne deluje pri odraslih pa nikakotr ni res, le poglej si islam, pa tudi Kitajsko,, tam špila vse po ustaljenih tirih. In vsak bo stokrat prej pomislil kaj stori, ker ve kaj ga čaka v nasprotnem, če ga dobijo.
Ljudje brez gajžle so vedno zblodili in lep primer je današnji zahod, ki je razvrednoten in je v propadu, pa ste preveč neumni, da bi to videli. Civilizacija in napredek malo morgen, sklicevanje na šibkejšega in da ni sprejemljivo za današnjo razvitost, ljudje pa razčlovečeni in mnogo slabši od živali, ker žival ne počne zvaestno nobenih norosti, sprevrženosti in svinjarij…
Kdo pa je rekel, da je za vzgojo dovolj, da ni nasilja? Seveda je potrebno otroke vzgajat in postavljat meje.
Ni res, da pod 40 nismo imeli trde vzgoje.
Saj sem rekla, da bi nasilje zaleglo pri vseh, uporablja pa se ga začuda samo pri otrocih. Nič ne špila po tirih, ne tu ne tam. Dobre ureditve na svetu še nismo imeli, ker ni interesa zanjo.
Ne verjamem pravljicam, da so enkrat bili vsi dobri kot kruh in so plesali s čebelicami, vsi srečni ter da smo danes vsi pokvarjeni. Prednosti in slabosti so v vsaki generaciji in v skoraj vsaki družbi.
Tudi starši nimate vedno prav. Preden svojemu otroku prilimate zaušnico dobro premislite zakaj si je to zaslužil. Poznam nekaj tako zabitih staršev da brezveze. Hočejo uveljavit svoj prav, na vsak kurčev način. In ta njihov prav je tako preklemano sfukan da mi gre na jok. Pač je tak pri ljudeh… sam da smo “ta pametni” in je vse ok. Marskidaj dobi kak otrok zaušnico ki je ni zaslužil. Ampak ker je starš tako idijotski jo bo pač prilimal. ( poznam par ali dva ki to počneta… njunega načina ne odobravam, čeprav pa so njihovi otroci popolnoma uredu in super fantje).
Nimam, to se vidi po obnašanju, polno rit vsega. Redko me občutek prevara.[/quote]
popay norveška je ena tistih držav kjer lahk če mulca bolj grdo pogledaš, čeprav si zasluži, kasiraš socialne delavce in odvzem otrok. Breivik je posledica komplet falirane politike iz tega nasloca, tj od zakonov ki so bolj kot ne teoretične narave, do izvajanja le-teh, ter popolne neodgovornosti za tiste , ki “upravljajo, urejajo družbo”. Torej če nekod naredi zakon ki bo za družbo škodljiv ni kriv tisti ki zakon napiše, ampak tisti ki se ga zakon tiče. in tako ti ratajo breiviki takih in drugačnih oblik[/quote]
Whitecaw, tudi pri tebi me občutek na vara, si dober dečko, čeprav si bolj nagnjen v desno ampak krepoko pozitivno, hehe.
Drugač pa, priznam, otroka sem enkrat v rit brcnil, da ga je kar dvignilo, ko sem ga desetkrat opozoril na isto napako in me ni jebal pet posto, pa, ko pomislim se mi zdi, da sem ga še premalo, hehe, sem pa tudi sam dobil kakšno okoli ušes od tastarih pa kaj. Otroku nikoli ni škodila kakšna zaušnica v nobeni generaciji, to je dejstvo, pa naj se vsi psihologi, psihiatri ali kaj ti jst vem še kaj na glavo postavjo. Seveda pa tega ne sme biti preveč, to je potem že nevarno za vse.
V bistvu je tepež otrok zelo naraven in prvinski način učenja odnosov, in ker je tega s stani staršev (odraslih) čedalje manj, je tega med vrstniki samimi čedalje več.
Zato se vsakdo, ki je zbolel zato ker nikoli ni bil dovolj tepen, pozdravi lahko samo tako, da se ga natepe.
Teorija vzroka in posledic pač.
Ker temu ni tako, je brejvik dobil tožbo proti državi, ker mu le ta krši zaporniške pravice al kaj že.
se zelooo strinjam. In ti starši sebe sploh ne vidijo in tega da lastne probleme rešujejo na račun ničkrivih otrok, ki sploh niso nč narobe naredili.
Bom dala en primer, ki sem ga gledala nekoč kot naključna opazovalka s klopce – nisem poznala ne mame ne punčke.
Gresta mimo mene peš – punčka mamo elpo drži za roke in vpraša mami kdaj bova pa šli na mislim da sladoled kot sva se pogovarjali. P mama vsa živčna joj nehaj no tečnarit, zdaj ne moreva, zdaj se nama mudi v knjižnico, pa poglej se kak počasi hodiš, če bi šla hitreje. razumi,d a nimava časa in nehaj tečnarit in se dret s sladoledom.
Jaz sem slišala tega otroka – kako je lepo samo vprašal – kdaj bosta sli na sladoled – ni tečnarila, ni nič zahtevala, samo lepo vprašala in bi si zaslužila samo lep odgovor nazaj – kot vsak drugi, ki bi vprašal. V boistvu je bla mama tista, ki je tečnarila in se začela z nejevoljnim glasom dret nazaj in obtoževet nekaj otroka tečnobe za brezveze… ker otrok ni bil nič kriv, nič ni narobe naredil… v bis tvu je bla mama tista, ki je bla v časovni stiski očitno in zato živčna in napeta in se je začela brezveze nekaj s povišanim glasom dret na otroka in za brezveze ga obtoževat tečnobe in sitnarjenja… ko pa v buistvu je bla ona sama mama tasitna.
saj je ok, tud starš ma lahko slab dan in je v stiski, samo se mora tega zabvedat in ne to prenašat na otroka, kaj šele,d a otroka potem po krivičnem obtožuje, da je otrok problematičen… to pa ima hud vpliv na otrokovo samopodobo… in pol ni čudno, da tak otrok postane lahko tudi tečen in siten in zadirčen, če se take situacije večkrat in konstantno ponavljajo… ke očitno na lepo vprašanje ne dobi odgovora… oz. je obtožen sitnosti in problematičnosti itak v vsakem primeru – če je siten ali pa ni… za take bolne starše, ki imajo sami probleme v svoji glavi, ki jih ne rešijo, bo tak otrok revček vedno siten na žalost in vedno kriv za vse – četudi v resnici ni kriv!
ampak ker je podrejen njim pač na veliko žalost kasira vse posledice in krivdo on, ker taki starši to sami določijo. Namesto,da bi sebe v red spravli.