Mož je vedno bolj škrt, nikamor noče
Mož star komaj 40 let, je postal zadnja leta (od 30 leta naprej) noro škrt. Noče nikamor ne na kavo, ne na dopust, ne v kino, ne v gostilno, ne na tortico… Nikamor. Raje bo dehidriral, kot da bi si na pumpi kupil vodo. Obnaša se kot da je 1 EUR bogastvo.Gleda račune iz trgovine, se znaša za vsak cent. Obup.
Če naju hči povabi na kosilo, on iz protesta noče iti.Ker prezira gostilne, samo bedaki hodijo tja-. Na dopustu (na morje gremo na vsaka 3 leta enkrat, za 3 dni, dlje ne zdrži), dela take scene, gliha ceno apartmajem, da me je sram. Zelo sram. Raje sem doma, kot da sem priča takim scenam.
Samo varčuje, ampak še od tega nič nima, ker se mi zdi da bolj ko varčujemo, manj imamo.
Ne predstavljam si v strahu, kaj šele bo. Do 30-tega leta je bil normalen, sedaj se obnaša nenormalno. Kakšen bo pri 60-ih letih.
Eni hodijo okoli, potujejo, pri nas pa samo dom in služba in pregledovanje računov ter zasliševanje.
Ali je to kakšna motnja? Hvala
Nekaj je vzadaj. Ali so njegovi starši tudi takšni? Je kot otrok poslušal o tem ves čas, kam bodo dali kakšen dinar? Je živel v pomanjkanju? Ali je izgubil službo oz. so mu znižali plačo? Navsezadnje je možno, da se je komu kaj zadolžil, mogoče kakšne igre na srečo ali stave ter tega ne pove? Poskusi se pogovoriti z njim, zakaj je takšen. Nekje tiči vzrok.
najprej povej kaj dela on službeno? me prav zanima :))
aja – lahk mu rečeš, da na drug svet ne bo nč sabo nesel – mislim saj racionalno upravljanje z denarjem je čist ok, ali pa da šparaš za nek namen tudi, da pa se odrekaš za to,da daješ na račun, samo iz namena, da imaš čimveč na računu – to je pa brezveze… ker na stara leta – ob koncu življenja, kaj si bo rekel sam sebi kaj je imel od življenja – juhuhu na računu imam miljone, življenje je šlo pa mimo mene, doživel nisem ničesar, ni drugih spominov kot to,d a sem non stop skrbel kje bo denar za na račun položit… klinc pa tako življenje… življenje ima vrednost od lepih spominov, dogodovščin, skupnih trenutkov z ljubljenimi – nekatere take stvari so zastonj, nekatere amlo več drige malo manj stanejo… on sam sebe oropa tega in na tak način si uničuje življenje – ko bo prišel do konca povratka ne bo, denarja pa tudi ne bo sabo nesel…
kot pravim – racionalno z denarjem in ne zapravljanje za brezveze je čist ok, in tudi kavica kakšna na sončku na vrtu gostilne je užitek in klepet s svojimi zraven…
… in od tega živijo potem tudi drugi lahko, ker imajo zaradi tega službe – če bi se vsi tako obnašali kot tvoj mož, bi bilo še več brezposlenih in družin revnih… ker bi vsi doma svoje plače na kup dajali, nihče ne bi nič zapravil, odpade 3/4 del. mest, razen tistih, ki so vezani z nujnimi dobrinami… (zato sem te vprašala kaj dela on)
življenje mora biti užitek, ne pa kletka v katero se je sam sebe zaprl brezveze… na koncu mu bo žal, ampak žal poti nazaj več ne bo.
Njegovi starši sploh niso bili škrt, so kam šli, si privoščili. Čisto drugačni od njega. Bili so varčni ampak so si tudi privoščili. Tudi sestra je v primerjavi z njim čisto druga, velika donatorka pomoči potrebnim. Kontra njemu, ki bi brezdomcu še vzel 1 EUR iz rok. Kakšne stave neki, saj ne gre dlje od TV in domačega dvorišča. Službo ima, je pa slaba plača, ker je tudi delovno mesto slabo, bolj ležerno, neodgovorno.Prav iskal je službo, kjer se bo čim manj delalo, zato pa je tudi slaba plača. Zadolžen ni nobenemu, niti nimamo nobenega kredita.Ne vem kaj je z njim res ne.
Njegov problem je ker si želi stvari ki si jih lahko privoščijo bogati. Npr. BMW 5, ki stane 60.000 EUR in več – on bi si ga takoj kupil in za to celo družino stradal.
Njegovi starši sploh niso bili škrt, so kam šli, si privoščili. Čisto drugačni od njega. Bili so varčni ampak so si tudi privoščili. Tudi sestra je v primerjavi z njim čisto druga, velika donatorka pomoči potrebnim. Kontra njemu, ki bi brezdomcu še vzel 1 EUR iz rok. Kakšne stave neki, saj ne gre dlje od TV in domačega dvorišča. Službo ima, je pa slaba plača, ker je tudi delovno mesto slabo, bolj ležerno, neodgovorno.Prav iskal je službo, kjer se bo čim manj delalo, zato pa je tudi slaba plača. Zadolžen ni nobenemu, niti nimamo nobenega kredita.Ne vem kaj je z njim res ne.
Njegov problem je ker si želi stvari ki si jih lahko privoščijo bogati. Npr. BMW 5, ki stane 60.000 EUR in več – on bi si ga takoj kupil in za to celo družino stradal.[/quote]
recimo,d a si našpara za bmw 5… vprašaj ga če boste potem še naprej stradali, ker bo šparal za drage servise in registracije in draga zavarovanja… to je vse povezano :))
to ni enkratni strošek – pricoščiti si nekaj za dušo… pa če sploh si bo upal peljati z njim po cesti, ker če se kaj zgodi taki kepi dnarja – gre ves dnar v luft in ostane brez vsega- avta in dnarja… kaj bo dejansko imel od tega avta potem,d a se ne bo potem zarad njega še dodatno presekiral in škrtaril in še tako naprej preživel leta in leta življenja v nepotrebnem stresu – ker to ni ravno namen izpolitve želje,d a ti povzroči dodaten stres :))
Enega takega imam doma, istih let. Pred leti mu je uspelo najti službo, kamor se gre spočit, temu primerna je seveda plača. Sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki imajo odgovorne službe in višje plače se posmehuje, sam pa z diplomo nadomešča varnostnika. Služba je jasno za minimalca, še dobro, da imam jaz višjo plačo, ker drugače ne vem, kako bi shajali. Imava tri otroke, ki rastejo kot gobe po dežju in stalno se razburja, če jim kupim kaj novega, enostavno ne vidi, da jim je vse premajhno. Evo, ravno zdaj se spet prerekamo; z avtom ne smemo na izlet, ker je škoda bencina, s kolesom ne moremo, ker je škoda denarja, da bi jim zrihtal kolesa, da se lahko peljemo skupaj na izlet.
Eno je biti varčen (to je vrlina),. drugo pa je biti skop! Živeti s skopuhom, je neznosno. Včasih so rekli za koga, da je tako skop, da bi pojedel drek izpod sebe.
Mislim, da gre v vašem primeru za neko vrsto obsedenosti (za mejno osebnostno motnjo) ali nekaj podobnega. Bojim se, da ga ne boš spremenila.
Bodi srečna, da imaš službo in svojo plačo, kajti gorje, če bi bila odvisna od njega. Bi padla dol od lakote in švahosti.
Zelo na kratko. Z leti bo samo še slabše, tebi bo začelo to vedenje uničevati življenje, ker boš stalno pod pritiskom ali lahko kaj kupiš in bo prepir ali pa boš začela nakupe skrivat kar pomeni, da bo šlo tvoje vedenje v neko bizarnost. Njemu bo pa njegovo vedenje čisto normalno. Če si pametna boš šla zelo kmalu stran od njega in svojo življenjsko pot. Če pa nisi pametna, pa molči in trpi. Čez 20 let pa se boš lahko že vsak dan zagrenjena spraševala in obžalovala zakaj nisi ukrepala.
Jaz sem tudi takšna. V gostilnah mi je neprijetno, nerada jem in posedam na javnih krajih, v kinu vrtijo same bedarije in folk najeda z mobiteli in grickanjem kokic, potovanj ne maram. Pa ni ravno problem v tem, da mi je škoda denarja za vse, enostavno od teh stvari ne dobim nobenega veselja, neumna pa nisem, da bom dodatno plačevala za stvari, ki so mi zoprne same po sebi.
Meni ni boljšega kot si doma skuhat kakšno dobroto ali odpret prigrizek (v času, ki ga rabim do gostilne, ponavadi tu že jem in pijem), potegnit dol kak film (preden pridem do kina, parkiram in vse to, ga doma na kavču že gledam) in zakaj potem še več plačat za bolj neudobno in počasno rešitev? To meni nikoli ne bo jasno.
Pa še za avtorico: če slučajno še nimate, lepo finance ločite. Meni sploh ni jasno, kaj imata z možem skupnega in zakaj sta skupaj. Če si želiš gostiln, kina in potovanj, pojdi sama, denar imaš, njegovega jamranja glede tega ne rabiš poslušat. Ja, sej vem, ti sama verjetno tudi ne bi, ampak človeka težko zvlečeš v nekaj, kar mu ni všeč. Če ne drugega, si najdi nekega drugega prijatelja ali prijateljico za to počet z njim. Prepovedat ti ne more, ti pa njemu ne. Če vam pa to ni všeč, se bo pa treba ločit.
Kaj pa na dopust, izlet, kam greš ? Obiskovanje muzejev, razstav je tudi neumno ?[/quote]
Saj sem napisala, da potovanja ne maram. Za dopust uživam doma. Ne vem, zakaj bi se peljala 500 km ali več, da bi se tam počila na ležišče, če je to moj cilj in bi lahko počela doma. Muzeji in razstave so zastarel koncept, če te kaj posebnega zanima, si lahko pogledaš slike ali kak dokumentarec na internetu. Jaz tako počnem, pa sem še glede vsega našla dovolj informacij in to v dveh sekundah.
zakaj it včasih tu pa ta v gostilno – ker včasih paše tudi,d a poješ in te drugi postrežejo, ti skuhajo in postrežejo lepo… paše tu pa tam kdaj tudi to – da se malo razvajaš včasih na ta način – … včasih je časovno ugodneje tako…
ali pa recimo – če imaš službo tako,d a je ugodna recimo malica tam – se bolj splača jesti tam malico v službeni organizirani kuhinji recimo ali kašni druge poceni malice, ko t pa nezdravo čakati do tpetih popoldan in potem doma še kuhati in jesti šele ob šetih kao kosilo – prej pa cel dan nič… to je nezdravo… tako,da odvisno od primerov včasih je tako tudi ugodneje…
seveda to ne pomeni,d a greš vsakd an ven jest namenoma, ker se ti doma ne da kuhat pa bi lahko… ampak pač odvisno od primerov in izjemoma pač se paše tudi tako malo pocartati sam sebe…dene dobro tudi za zdravje občasno malo razvajati sam sebe in si privoščiti kaj…
Kaj pa na dopust, izlet, kam greš ? Obiskovanje muzejev, razstav je tudi neumno ?[/quote]
Saj sem napisala, da potovanja ne maram. Za dopust uživam doma. Ne vem, zakaj bi se peljala 500 km ali več, da bi se tam počila na ležišče, če je to moj cilj in bi lahko počela doma. Muzeji in razstave so zastarel koncept, če te kaj posebnega zanima, si lahko pogledaš slike ali kak dokumentarec na internetu. Jaz tako počnem, pa sem še glede vsega našla dovolj informacij in to v dveh sekundah.[/quote]
to pa ne bo držalo – jaz se vsaj s tem ne strinjam…
– prvo – bistvo dopusta je tudi menjava okolja – izhod iz rutine…. če si ti doma to ni enako kot če menjaš kraj, je tam drugo okolje, druge ljudi spoznaš, druge navade za tisti čas bivanja – to je odmik od vsakodnevne rutine – seveda paše po tem se spet vrniti domov… samo bistvo dopusta je tako tudi drugje
– nadalje – ni enako gledanje slik določenih krajev kot pa biti tam in to doživeti – sorry sam planico ti dam za primer – ni enako, če jaz to gledam po tv al pa sem tam v tisti množici z družbo, dogovivščinami, druženjem… tako da tvoje primerjave so suhoparne predvsem ker zanemarjaš vidik druženja, doživljanja, socialnih stikov itd. v okolju kamor tako greš in z ljudmi…
evo – npr. ti dam primer samo vožnje z avionom – lahko gledam po tv kak to zgleda – pa si mislim po tvoje,d a sem to doživela…
lahko pa se spomnima na naše dogodivščine s kolegi na letališču – čakanje na let pitje kave, zafrkancije nedolžne take tam po unih trgovinicah, smeha in heca z letališkim osebjem tam – da smo na koncu skoraj zamudili na letalo in so nas čakali, ker je bla prtljaga že gor… ko se danes spominjamo tega in potem dogodkov zafrkancije med nami na letalu in smeha na ta račun- je to čisto nekaj druggega – kot če bi se vsi mi isti vsedli pred rač. ekran in gledali en let po tv in si mislili,da zdaj smo pa doživeli enako… ni enako – ker dogodki in ta socialna druženja in vse kar se zgodi, daje dogodivščinam dopustu, svopjo noto, spomine in tisto vrednost za življenje… če doma sam sediš nič od tega ne doživiš… zato tako suhoparno primerjanje res ne pije vode vsaj z mojega vidika ne…
doživetja in socialni stiki in dogodivščine v okolju so tisto kar je point vsega in tega ni če vse te iste stvari počneš sam doma izoliran v vedno enakem okolju… si ” oropan” za marsikaj… spomini na te dogodivščine lepe in smeh ob tem pa je tisto kar je doživljenjska vrednost potem iz potovanj tudi npr. – tega doma ne dobiš, ne doživiš
zakaj it včasih tu pa ta v gostilno – ker včasih paše tudi,d a poješ in te drugi postrežejo, ti skuhajo in postrežejo lepo… paše tu pa tam kdaj tudi to – da se malo razvajaš včasih na ta način – … včasih je časovno ugodneje tako…
ali pa recimo – če imaš službo tako,d a je ugodna recimo malica tam – se bolj splača jesti tam malico v službeni organizirani kuhinji recimo ali kašni druge poceni malice, ko t pa nezdravo čakati do tpetih popoldan in potem doma še kuhati in jesti šele ob šetih kao kosilo – prej pa cel dan nič… to je nezdravo… tako,da odvisno od primerov včasih je tako tudi ugodneje…
seveda to ne pomeni,d a greš vsakd an ven jest namenoma, ker se ti doma ne da kuhat pa bi lahko… ampak pač odvisno od primerov in izjemoma pač se paše tudi tako malo pocartati sam sebe…dene dobro tudi za zdravje občasno malo razvajati sam sebe in si privoščiti kaj…[/quote]
Obstajajo tudi plastični kontejnerčki in si neseš hrano s sabo kamorkoli in ne rabiš nikoli stradat. Ja, treba si je privoščiti kaj in se razvajati. Ampak to se počne s stvarmi, ki so ti všeč. Če jaz nerada jem na javnih krajih, me nobena restavracija na svetu ne bo razvajala. Različno se razvajamo. Enemu je všeč z bandžijem se vrečt z mostu, pa je to razvajanje zanj, meni pač ne.
ne razumeš očitno, mi nismo zamudili na letalo zarad neke stiske zadržanosti, kar bi nam povzročalo stres, mi smo vse pravilno čekirali in oddali prtljago…. potem pa smo zaradi dogodivščin, zabave in smeha na letališču pozabili na uro in na to,da je že čas za vkrcanje…ni blo to namenoma in načrtovanjo – splet dogodkov, dogodivščin in zabave…in danes se nasmejimo temu kake smo špilal tam, da se nam je to zgodilo.. in ne ne bi bilo nikoli isto – če bi si jaz vse te prijaletlje domov povabila, nikoli ne bi doživeli tega istega… pa bi lahko gledali slike od letališča in vse – to je čar potovanj, dogodivščine tam, ljudi, ki jih spoznaš, okolje tam, komunilacija, srečanja z ljudmi v vseh dejavnostih, ki jih počneš… vse to…tega ne doživiš doma ob gledanju slik četudi s prijatelji, špa če si še tako želite vsi skupaj predstavljti kak fajn bi se imeli…
sem ti dala primer planice no – e morš rečt,da je to isto, ker nikoli ni – al nas 5 gleda to doma pred tv-jem… al pa istih 5 nas gre tja na karj in tam v množici navijaš, doživiš tisto vzdušje, zabavo, smeh tam še z drugimi v okolici, ko te tista masa ponese zraven…
zakaj it včasih tu pa ta v gostilno – ker včasih paše tudi,d a poješ in te drugi postrežejo, ti skuhajo in postrežejo lepo… paše tu pa tam kdaj tudi to – da se malo razvajaš včasih na ta način – … včasih je časovno ugodneje tako…
ali pa recimo – če imaš službo tako,d a je ugodna recimo malica tam – se bolj splača jesti tam malico v službeni organizirani kuhinji recimo ali kašni druge poceni malice, ko t pa nezdravo čakati do tpetih popoldan in potem doma še kuhati in jesti šele ob šetih kao kosilo – prej pa cel dan nič… to je nezdravo… tako,da odvisno od primerov včasih je tako tudi ugodneje…
seveda to ne pomeni,d a greš vsakd an ven jest namenoma, ker se ti doma ne da kuhat pa bi lahko… ampak pač odvisno od primerov in izjemoma pač se paše tudi tako malo pocartati sam sebe…dene dobro tudi za zdravje občasno malo razvajati sam sebe in si privoščiti kaj…[/quote]
Obstajajo tudi plastični kontejnerčki in si neseš hrano s sabo kamorkoli in ne rabiš nikoli stradat. Ja, treba si je privoščiti kaj in se razvajati. Ampak to se počne s stvarmi, ki so ti všeč. Če jaz nerada jem na javnih krajih, me nobena restavracija na svetu ne bo razvajala. Različno se razvajamo. Enemu je všeč z bandžijem se vrečt z mostu, pa je to razvajanje zanj, meni pač ne.[/quote]
razumem s tem se strinjam… samo ona zgoraj piše kot da ji je vse brezveze, da v ničemer ne uživa, zanjo ni nič takega, kar bi jo sprostilo, veselilo očitno… ker kot da ji je vse odveč… konec koncev pa tud tisto kar maš doma ni zastonj…
To sem tudi jaz napisala, samo sem pozabila nick prekopirat. Mene že veselijo stvari, ampak ne iste kot tebe. Ne rabi bit zastonj, ker ni bistvo tega, da me veseli, da je zastonj ali poceni. To, da me nič ne veseli, je na tvojem zeljniku zraslo, ker me pač ne veselijo iste stvari kot tebe in ti ne moreš razumet, da me ne. Ampak to ni moj problem.
preberi še enkrat – napisala sem, da pišeš kot da te nič ne veseli in da ti je vse brezveze – “pišeš tako kot da te nič ne veseli” … čist kamot razumem,d a te veselijo druge stvari in si ne domišljam da bi te morale iste kot mene… samo pišeš pa kot da te nobena ne, da ti je vse mimo, ker piše kot da vse lahko delaš od doma…
… glede na tvoja pojasnjevanja pa se prej zdi, da ti ne razumeš ljudi, ki jih veselijo stvari, ki tebe ne – saj nam razlagaš da je potovanje isto kot če bi gledala slike po netu doma – torej ti očitno ne razumeš ljudi, ki uživajo v potovanjih… in podobno… jaz razumem,. da si ti doma bodi, jaz pa sem pojasnjevala zakaj pa nas druge pač dodoleče te stvari veselijo in zakaj se nam to ne zdi enako kot če bi slike gledali od doma, kaj več in drugače doživimo na potovanjih, v restavracijah, dopustih ipd… to sem pojasnjevala… to še ne pomeni zdaj, da jaz tebe prepričuejm,d amoraš na potovanje in dopust – ti kar bodi doma… jaz sem ti samo povedala zakaj je zame razlika ali spim doma ali na dopustu nekje drugje – kaj je zame drugače, v čem vidim razliko…