v soboto k tvojim, v nedeljo k mojim na kosilo
S prijatelji smo se včeraj menili, da jo jutri mahnemo v hribe, ko se je prijateljica (vsi smo stari okoli 50 let, vsi še v službah) spomnila, da mora v soboto kuhati kosilo za hčerko. Malo smo trapasto pogledali, ker je ta hči že poročena, živi z možem na svojem, pa sta prijatelja povedala, da mladi par pride vsako soboto na kosilo k njima, v nedeljo pa k zetovim staršem.
Da mladima pač tako ustreza, ker da sta utrujena po delovnem tednu (pri 26-tih si najbrž res bolj skantan kot pri 52-tih),”ta stari” pa si ne upajo nič reči, da ne bo zamere in kdaj v prihodnjosti ne bi smeli spoznati potencialnih vnukov.
Malo smo se pohecali in predlagali, naj pokličeta hčerko in se povabita jutri na kosilo onadva. No, in to je (s podporo dveh kozarčkov) prijateljica naredila.
Njena edinka je bila zgrožena. Menda gresta z možem v petek ven, za vikend pa bi rada dolgo spala n res nima časa nakupovati in kuhati.
Mi smo se režali, telefon pa je vzel v roke prijateljičin mož.
“Zala, midva z mami bova šla tud jutri ven in v soboto bova tud dolgo spala pa bi midva enkrat prišla k vama na kosilo. Sej ni treba komplicirat pa kuhat tko kt mami, kakšdn šnicl vor vrž in solato oper pa štrudl menda še znaš narest, pa bo. Se vidmo okol dveh, lahko da mal zamudiva.”
In je odložil, objel ženo in rekel: “z našo greva jutr v savno pol pa na razvrat, ta mlad so pa mende odrasl, pa nej vidjo kuko je!”
Režali smo se še malo bolj.
Ostali gremo jutri v hribe, z “revolucionarjema” pa bomo na zvezi, da nam bosta poročala live iz fronte.
Je zahebano, če se svet kar naenkrat ne vrti več samo okol tebe in kakšna stvar ni zmeraj povsem samoumevna.
Nikoli se nisem vtikala in sodila kako kdo živi, ker pač nekomu paše tako, drugemu drugače.
Sama sem se hitro osamosvojila, praktično sem od prvega dneva fakultete skrbela za svoje zadeve. Od staršev sem 4 leta študija mesečno dobila takratnih 10.000sit, kar bi zdaj bilo manj kot 50€. Sem pa hodila domiv 1x mesečno.
Ker sem v kraju študija tudi ostala, imam predaleč, da bi se vozila na kosilo in tako smo skupaj 1x na mesec, izmenično al pri starših ali pri meni. Pri moževih nismo v vseh letih jedli niti 1x.
Opažam pa, da smo eni redkih, ki delamo tako. Ostali so več ali manj abonirani pri starših. Če ne tudi med tednom, pa vsaj med vikendom. Prvič zato, ker imam občutek, da ta mladi ne znajo / ne želijo kuhat in drugo, ker imajo tako veliko nižje stroške.
Zmaga pa znanka, ki sina, ko kaj potrebuje, pošlje z babico in dedijem v trgoovinp. Na seznamu so obleke, šolske stvari….., ampak običajno denar pozabi poleg dat….
Samostojni so baje vsi, tudi tisti, ki vsakodnevno jedo pri starših, domijo še za domov, pa kako vrtnino in poljscinp na zalogo, potem pa razlagajo kako za 1500 € imajo vse, od novega avta do 3 počitnic na leto, vsi ostali pa ne znamo z denarjrm….
🙂 no naši sosedje tudi verjetno mislijo tako, da nič ne kuham ker se vsako nedeljo odpeljemo k našim.. 🙂 pa ne gremo na kosilo. občasno sicer res naredi piknik (tako da vsak od otrok kaj prinese), tam ji pomijemo posodo in to je to…
gremo na obisk, ker med tednom ni časa da bi prišla na obisk, v soboto navadno pospravim in nakuham kosila za čez teden (če je lepo pa smo pač zunaj), v nedeljo pa obvezno k našim, da vidita vnuke, kako rečemo, da VIDIM če sta res ok (ker med tistim, dobro sva in dejanskim je večkrat razlika)… če hkrati še vidim sestro s katero imava čas kako reči pa sploh super 🙂
tašča mi ni enkrat skuhala kosila pa ga tudi nočem in ne pričakujem.
Ampak ali starši kdaj poveste svojim otrokom, da vam kuhanje ni prav?! Naši vedno vabijo, da naj pridemo na kosilo. Pa nam tamladim to tudi vedno ne paše, ampak velikokrat gremo, ker imamo občutek, da to staršem veliko pomeni. Da raje vidjo, da mi pridemo k njim in nas pogostijo, kot da bi oni hodili k nam. Uživajo v tem, da lahko otrokom kaj dajo, da jih pohvalimo, ko skuhajo kaj dobrega … A niso vse mame take? Pa večinoma so starši že v pokoju, z veliko časa in si vzamejo cel dan za kuharijo in pogostitev tamladih. To je za njih dogodek in cel teden čakajo na to. Če vam pa to ni prav, pa tamladim povejte in bodo že sami skuhali ali pa naročili pico, če se jim ne da….
Tile ta stari so pa res pršvasani.
S podporo dveh kozarčkov se vabijo na kosilo.
A ne morejo enostavno reči, da kosila v soboto pač ne bo in konec?
Nikoli se ne bi najavila na kosilo k tamladim.Oni imajo svoj red , svojo dinamiko, ki jo šele oblikujejo in otroke, s katerimi imajo dovolj dela.
Vi se kar režite.Samim sebi.
Dobro to nekatere polnoletni mulci izkoriščajo. Sama sem od doma že skoraj 10 let. K staršem greva na kosilo za rojstne dneve, veliko noč, božič, ipd. Med letom kar tako zelo malo. Ne vem zakaj bi sploh hodila tja na kosilo. Imam svojo kuhinjo in znam sama kuhat. Tja hodim samo še na obiske, povprečno 1x na mesec in to je to. Če hodiš k staršem jest ni to nobena samostojnost. Take otroke bi jaz tako nekam poslala. Ko si na svojem si tam in to je to. Nama mora mami včasih kar malo težit, da sploh greva tja na kosilo.
No, smo tudi mame, ki smo še delovno aktivne, ki nas zanima še kaj drugega kot odrasli otroci in šporget.
Ta stari pri 50+ imamo svoj “red” in svojo “dinamiko”, ko se otroci spokajo od doma končno lahko počnemo izključno kar sami hočemo.
Midva z možem kolesariva in hribolaziva, ker sva v službi, to počneva v glavnem čez vikend. Samovabljenja odraslih otrok na kosilo ne bi dolgo tolerirala – vse tri imam srčno rada in občudujem, v kako čudovite ljudi so zrasli, so pa sami toliko čustveno intelugentni, da so znali odrasti in ne potrebujejo maminega krila.
Skupaj praznujemo večje praznike, obletnice itd., kar pa ne pomeni, da bi se morali obvezno fočkati doma vsako nedeljo.
Če se kdo oglasi na kavo in sladico, na klepet, super, če gremo skupaj v gledališče ali v kino, uživamo, niso pa naša srečanja tipa rednega abonmaja.
Posebne hvale za ponujen obed jaz ne potrebujem.
Evo, poročilo:
Prijatelja sta šla v petek res ven, izklopila sta mobije.
V soboto sta šla k hčerki na kosilo, malo sta zamudila, tako kot vedno zamudita ta mlada.
Kosilo je bilo skuhano, hči slabe volje, zet pa se ga je s tastom malce napil in na koncu rekel, da bi stara dva večkrat prišla na kosilo, da mu ne bo treba vsako soboto se vozit v mesto. 🙂
Tebi bi morali starši predvsem povedati, da se z odhodom otrok od doma življenje spet začne. In pri dobrih 50 sem kot prvo, še mlada, kot drugo, še daleč od penzije, kot tretje, za vikend rada končno zabluzim po svoje, pa tudi če cel dan prespim, četrtič, tole bo zate verjetno šok, selitev otrok od doma je tudi najboljši afrodiziak, petič, ne kuham rada sploh!!!!, šestič, ne kuham tako dobro, da bi se otrokom splačalo samo zaradi tega hoditi k meni in sedmič, tudi če bi skuhala, ne bi požela takih pohval, kot si ti očitno predstavljaš. Pač nisem arhetip mame, ki se ji orosi oko, ko po tednu dni spet vidi svoje odrasle otroke. In ja, z veseljem naredim kaj za druge ljudi, samo ne pa vsak teden, teden za tednom, mesec za mesecom.
Tebi bi morali starši predvsem povedati, da se z odhodom otrok od doma življenje spet začne. In pri dobrih 50 sem kot prvo, še mlada, kot drugo, še daleč od penzije, kot tretje, za vikend rada končno zabluzim po svoje, pa tudi če cel dan prespim, četrtič, tole bo zate verjetno šok, selitev otrok od doma je tudi najboljši afrodiziak, petič, ne kuham rada sploh!!!!, šestič, ne kuham tako dobro, da bi se otrokom splačalo samo zaradi tega hoditi k meni in sedmič, tudi če bi skuhala, ne bi požela takih pohval, kot si ti očitno predstavljaš. Pač nisem arhetip mame, ki se ji orosi oko, ko po tednu dni spet vidi svoje odrasle otroke. In ja, z veseljem naredim kaj za druge ljudi, samo ne pa vsak teden, teden za tednom, mesec za mesecom.[/quote]
Super, upam, da si to povedala svojim otrokom!
Govorim pa o tem, da enim staršem to čisto paše, ker radi kuhajo in so ljubezen navajeni kazati skozi hrano, zato nas vabijo in vabijo, najraje bi kar vsak vikend imeli skupno kosilo. Mi tamladi bi bili radi samostojni, ampak vidimo, kako veliko jim to pomeni in gremo zato večkrat tja. Pa čeprav imamo kakšno drugo jed raje od goveje juhe in šnicla 🙂
Če vam tako kuhanje za tamlade ne paše, jim to torej povete na lep način, pa ne bo problemov. Saj včasih je res lažje iti k staršem na kosilo, ampak smo pa vsaj mi zelo radi tudi doma in nam ni problem skuhati kosila. Mi med vikendi kolobarimo med kosili pri tašči in tastu, pri starših, izleti in obiski, da je potem pravi luksuz, ko smo kdaj samo doma in nam ni nikamor treba. Pa čeprav potem obvezno zazvoni telefon in izvemo, kakšen dober štrudl je spekla tašča/mama, pa če kaj pridemo naokrog…
Tebi bi morali starši predvsem povedati, da se z odhodom otrok od doma življenje spet začne. In pri dobrih 50 sem kot prvo, še mlada, kot drugo, še daleč od penzije, kot tretje, za vikend rada končno zabluzim po svoje, pa tudi če cel dan prespim, četrtič, tole bo zate verjetno šok, selitev otrok od doma je tudi najboljši afrodiziak, petič, ne kuham rada sploh!!!!, šestič, ne kuham tako dobro, da bi se otrokom splačalo samo zaradi tega hoditi k meni in sedmič, tudi če bi skuhala, ne bi požela takih pohval, kot si ti očitno predstavljaš. Pač nisem arhetip mame, ki se ji orosi oko, ko po tednu dni spet vidi svoje odrasle otroke. In ja, z veseljem naredim kaj za druge ljudi, samo ne pa vsak teden, teden za tednom, mesec za mesecom.[/quote]
Super, upam, da si to povedala svojim otrokom!
Govorim pa o tem, da enim staršem to čisto paše, ker radi kuhajo in so ljubezen navajeni kazati skozi hrano, zato nas vabijo in vabijo, najraje bi kar vsak vikend imeli skupno kosilo. Mi tamladi bi bili radi samostojni, ampak vidimo, kako veliko jim to pomeni in gremo zato večkrat tja. Pa čeprav imamo kakšno drugo jed raje od goveje juhe in šnicla 🙂
Če vam tako kuhanje za tamlade ne paše, jim to torej povete na lep način, pa ne bo problemov. Saj včasih je res lažje iti k staršem na kosilo, ampak smo pa vsaj mi zelo radi tudi doma in nam ni problem skuhati kosila. Mi med vikendi kolobarimo med kosili pri tašči in tastu, pri starših, izleti in obiski, da je potem pravi luksuz, ko smo kdaj samo doma in nam ni nikamor treba. Pa čeprav potem obvezno zazvoni telefon in izvemo, kakšen dober štrudl je spekla tašča/mama, pa če kaj pridemo naokrog…[/quote]
Zakaj pa se ti zdi, da je bilo to treba komu posebej razlagati? Glede na to, da me otroci poznajo že vse svoje življenje, menda vedo, kakšna sem in kako razmišljam (ter kako rada kuham). Po mojem bi ostala brez besed, če bi se povabili na kosilo.
Ne vem, kako si ti predstavljaš zrele ženske, očitno v rjavem volnenem krilu do tal in s črno ruto na laseh med otožnim čakanjem na vikend, da jim bodo žalostno srce končno spet vsaj za tisto urico razvedrili otroci in vnuku.
Mene si raje predstavljaj v pajkicah in adidaskah, kako tekam po okoliških hribih in se za vikend s partnerjem z motorjem odpraviva na izlet. Pa tudi otroci imajo na srečo dovolj drugega razvedrila, da jim kosilo pri starših ni vrhunec tedna. Se pa včasih dobimo zunaj na kosilu, midva s partnerjem greva z motorjem, oni pridejo z avtom v isti kraj in gremo potem skupaj kaj pojest.
Jaz sem bila stoprocentna mama, ko so bili majhni, otroci so mi bili res v veliko veselje, poleg tega razen bolezni niso bili pretirano naporni, posvečala sem se jim maksimalno, nič mi ni bilo pretežko. Ampak potem sem postopoma rezala tudi čustveno popkovino in v srednji šoli, če so že pametovali, da so praktično odrasli, so se morali počasi začeti tudi obnašati tako.