Ljubimec
Dober večer,
Mogoče je trenutno res trenutek šibkosti, ker sem sama. Mož je na službeni poti, otroci spijo. Jaz s kozarcem vina v roki in jočem. Rada bi s kom govorila, a nimam s kom.
Lani novembra se je začelo. Je posovni partner. Videla sva se le vsega skupaj 20 minut. Potem so se začeli maili. Rahlo nagajivi. S smeškoti. Potem se je zadeva preselila na zasebna sporočila na telefonu. Bila so vroča sporočila. Bila sem v nebesih. Potem sva se dogovorila, da se dobiva. V hotelu. In sva se. Brez besed. Strastno. Enkratno. Nato sva zadevo ponovila še dvakrat. Zaljubila sem se. Čustva so me prevzela. Nisem razmišljala o možu, otrokih. Bila sem omamljena z njim. On se je začel odmikati, priznal je, da ima ćustva do mene, vendar sva se oba zavedala, da več kot afera med nama ne more biti. Tudi on ima družino. Zadnjič sva bila skupaj 3 mesece nazaj. Po sporočilih komunicirava še. Od pogovora do vročih iskric. Zasvojil me je. Moje telo hrepeni po njegovem telesu. Če mi ne odpiše, se mi sesuva svet. Čakam na trenutek, možnost da bova spet skupaj. Četudi le za uro. On je oddaljen več kot 600 km proč. Mož? Dokler nisem spoznala njega, sem mislila, da imam srećen zakon. Zmotila sem se. Očitno ni tako. Hrepenim po njem in me je strah, da nikoli več v življenju ne bom čutila tako, kot sem, ko sem bila z njim. Vem, da sem sebična, varam, ogrožam družino. Vem. A čustva me trgajo. Tako močna so. Kako misli odvrniti od njega? Kako ne stalno pričakovati njegovega sporočila? Odgovora ne poznam. Ne potrebujem moraliziranja. Samo besedo, ponoč, upanje…da bo minilo. In da bom lahko živela spet kot prej.
Vse si povedala: si sebična, varaš in ogrožaš družino!
Bo treba dat karte na mizo najprej sama s sabo, in se odločit če boš taka hinavka, da boš to še naprej počela??? Ne rabiš izgovorov, kako te prevzame. Če te res, potem se loči in ne “nateguj” svojega moža. Ali pa se potrudi za zakon in pozabi na 5 minut sreče. Svinjsko (od tebe da ne bo pomote), kakorkoli obračaš.
V stanju kot si, ti noben odgovor, ki bi te skušal spametovat, ne bo pomenil nič. To, kar se ti dogaja je v tebi, ne v tistem moškem, zato si lahko najdeš nekoga bližje, samo naravnat se moraš na ta filing, tako kot si se na tega. Ni tako čaroben, ni tako poseben ta moški, le tebi brni tam nekje. To je nevarna igra, konča se zelo slabo. Takrat boš naekrat trezna in jokala za tem, česar zdaj ne ceniš in ne vidiš.
Iz te moke ne bo kruha. On sigurno ne bo postavil druzine na kocko. Skoda energije, hrepenenja po njem. Pozabi in ne muci se. S casom bo bolje, vendar nikakor ne kontaktiraj vec z njim, niti z sms-i. Srecen zakon pa niti pod razno nimas in ga niti nisi imela in ga tudi nikoli vec ne bos imela. Unicila si si ga ze sama s tistim trenutkom, ko si si dovolila, da moza prevaras. Ni izgovora kako strastno vaju je potegnilo skupaj, ker ljudje smo razumna bitja.
Lahko razumem, kako ti je. Po letih še tako uigrane zveze takih ognjemetov ni več. In ti na nek način zavidam metuljčke, strast, elektriko in trenutke sreče. In po drugi strani sem vesela, da sem se taki odprti ponudbi odrekla (čeprav me je trgalo). Samo radikalna odločenost in poteze te bodo spravile ven iz čez to…. Dži se!
Temu kar se mi dogaja, se po moje reče tudi obsedenost. Stalno mislim nanj. Ko mi napiše sporočilo, premlevam, kaj ke s tem sporočilom on mislil. Stalno se sprašujem ali naj mu povem, kako čutim, ali tako čuti tudi on. Vendar po drugi strani nima pomena, saj se on hoče distancirati, ker se je ustrašilo občutkov. Kako naj to jaz naredim?
Ccc…..očitno imaš vsega in še več. Eni lepo biznis špilate, ziher s kakšnim levim faksom(beri: fdv, ala dobica), službica po vezah itd. Kakšna odg. oseba, ki je z lastnim trudom dosegla karierni položaj se zaveda odgovornosti, lojalnosti, odkritosti tudi v partnerstvu in tega ziher ne bi naredila. Bi se prej soočila doma s problemom, ti pa se lepo še pičiš zraven službice in zganjaš najstniške fore. Kako me to razkuri, eni si prekleto prizadevamo, kako in da bi dobili ali obdržali službo, si še na račun tega težko družino ustvarimo, drugi pa pri 40ih ali več pa se grete v službicah neke najstnike in to s familijami. Najbolje, da svoje otroke vprašaš za nasvet, če se že igraš najstnico..mama. Pa sem verjetno enih 15 let mlajša od tebe. Privoščim otrokom 100x boljšo mamo, in da v službi dobi delovno mesto namesto tebe nekdo, ki je bolj zrel in pošten..kakšna mlajša oseba.
Kakorkoli, ti obračaš, otrok ti bo obrnil. Seveda, če znaš brati med vrsticami, kar sem ti želela povedati.
Je treba ločit med rekreacijo in obveznostjo, ki jo imaš do družine. Pri rekreaciji ne smeš vklapljat čustva, edino tisto uro, ko se intezivno butaš, po rekreaciji se stuširaš, nazdraviš in greš domov svoji družini. To moraš tako početi, kot recimo voznik formule ena, ki je na dirkalni stezi. takrat pritiska do daske, ko je v normalnem življenju na cesti, vozi po pravilu, čustva ga ne premagajo. Boš že preživela, samo ne možu povedat, hehe…..
Eni ste pa res zafrustrirani do daske, da mešate hruške in polena!
Lej, jaz sem si sama gor postavila svojo firmo, točno vem, kaj je to odgovornost in odrekanje. Pa me zdajle po 15 letih zakona, ki mu v resnici popolnoma nič ne fali, razen da pač ni več take strasti, kot je bila na začetku, matra za znoret en mladec, ki me odkrito peca. Ali bom kaj naredila ali ne, ne vem, vem pa, da samo popoln svetohlinec lahko trdi, da nikoli ni pomislil na koga drugega. Ali pa tako nezanimiv, da gre cel svet mimo njega, on pa se tolaži s svojo moralo in sipa gnojnico po raznih forumih…
Eni ste pa res zafrustrirani do daske, da mešate hruške in polena!
Lej, jaz sem si sama gor postavila svojo firmo, točno vem, kaj je to odgovornost in odrekanje. Pa me zdajle po 15 letih zakona, ki mu v resnici popolnoma nič ne fali, razen da pač ni več take strasti, kot je bila na začetku, matra za znoret en mladec, ki me odkrito peca. Ali bom kaj naredila ali ne, ne vem, vem pa, da samo popoln svetohlinec lahko trdi, da nikoli ni pomislil na koga drugega. Ali pa tako nezanimiv, da gre cel svet mimo njega, on pa se tolaži s svojo moralo in sipa gnojnico po raznih forumih…[/quote]
zdaj ti bo jokcanje pomagalo al kako?
pač pri se bi, če si odgovorna se odločiš kaj in kako in si vsaj tako poštena do otrok in moža… to kar počneš na dveh stolih hlrati – o enem sanjaš, se dobivaš, z drugim bi pa bila in se ne ločila… to je največje svetohlinstvo….
če veš,da so čustva taka, da so res čustva in da si želiš iz tega nekaj več… potem bodi fer povej toi možu in končaj zakon in pojdi naprej za tistim kar tako neustavljivo čustiš ib želiš…
če praviš – da si odrasla in odgovorna in da veš kako je to v firmi – potem se tudi nasplošno tako obnašaj in sprejemaj odgovornost za svoja dejanja in se odločaj… ne mencaj in ne hinavi…
saj tudi v firmi sne moreš enega in istega posla sklebiti z dvenma konkurentoma, ampak moras psrejeti odločitev, pretehtati vse in se odločiti in za tem stati in iskreno delovati… eko zakaj tega ne počneš v zasebnem življenju?
grdo in podlo, da sediš na dveh stolih in tako lažeš in zavajaš ne samo sebe, ampak še tudi sve osebi zraven… nisi vredna zaupanja… nehaj jokcat – ker to kar počneš je hinavsko… če bi bla iskrena in poštena bi se takoj odločila in povedala iskreno in za svojimi odločitvami stala… tako pač ne hinaviš neiskreno in kalkuliraš tako kjer imaš sama zase največje koristi- ostali in njihova čustva in iskrenost do njih te pa sploh ne brigajo in to se ti upravičeno lahko očita. samo nase gledaš…
nihče ti ne more očitat čustev – ampa tvoje odločitve po tem, ko si ugotovila,d a so čustva drugje… te osločitve, neiskrenost in laganje ter hinavščina, sedenje na dveh stolih… to pa ti vsak lahko upravičeno očita ker to je neodgovorno
Saj v resnici ni pomembno, kajne? Očitno ni pripravljen na kaj več. Sploh ni pomembno, ali te ima rad ali ne. Jaz sem npr. vedela, da je nor name (v vseh pogledih), vendar vseeno ni bil pripravljen na nov začetek. In sem stisnila zobe in potegnila črto. Je bilo težko za znoret. Ampak tako kot je en že rekel, človek je trpežna žival. In čas dela svoje.
Eni ste pa res zafrustrirani do daske, da mešate hruške in polena!
Lej, jaz sem si sama gor postavila svojo firmo, točno vem, kaj je to odgovornost in odrekanje. Pa me zdajle po 15 letih zakona, ki mu v resnici popolnoma nič ne fali, razen da pač ni več take strasti, kot je bila na začetku, matra za znoret en mladec, ki me odkrito peca. Ali bom kaj naredila ali ne, ne vem, vem pa, da samo popoln svetohlinec lahko trdi, da nikoli ni pomislil na koga drugega. Ali pa tako nezanimiv, da gre cel svet mimo njega, on pa se tolaži s svojo moralo in sipa gnojnico po raznih forumih…[/quote]
zdaj ti bo jokcanje pomagalo al kako?
pač pri se bi, če si odgovorna se odločiš kaj in kako in si vsaj tako poštena do otrok in moža… to kar počneš na dveh stolih hlrati – o enem sanjaš, se dobivaš, z drugim bi pa bila in se ne ločila… to je največje svetohlinstvo….
če veš,da so čustva taka, da so res čustva in da si želiš iz tega nekaj več… potem bodi fer povej toi možu in končaj zakon in pojdi naprej za tistim kar tako neustavljivo čustiš ib želiš…
če praviš – da si odrasla in odgovorna in da veš kako je to v firmi – potem se tudi nasplošno tako obnašaj in sprejemaj odgovornost za svoja dejanja in se odločaj… ne mencaj in ne hinavi…
saj tudi v firmi sne moreš enega in istega posla sklebiti z dvenma konkurentoma, ampak moras psrejeti odločitev, pretehtati vse in se odločiti in za tem stati in iskreno delovati… eko zakaj tega ne počneš v zasebnem življenju?
grdo in podlo, da sediš na dveh stolih in tako lažeš in zavajaš ne samo sebe, ampak še tudi sve osebi zraven… nisi vredna zaupanja… nehaj jokcat – ker to kar počneš je hinavsko… če bi bla iskrena in poštena bi se takoj odločila in povedala iskreno in za svojimi odločitvami stala… tako pač ne hinaviš neiskreno in kalkuliraš tako kjer imaš sama zase največje koristi- ostali in njihova čustva in iskrenost do njih te pa sploh ne brigajo in to se ti upravičeno lahko očita. samo nase gledaš…
nihče ti ne more očitat čustev – ampa tvoje odločitve po tem, ko si ugotovila,d a so čustva drugje… te osločitve, neiskrenost in laganje ter hinavščina, sedenje na dveh stolih… to pa ti vsak lahko upravičeno očita ker to je neodgovorno[/quote]
Jao, kakšno neberljivo skrapucalo! Pa ne samo, da ne znaš pisat, tudi brat ne.
Le kje vidiš kakšno jokcanje? Meni gre čisto v redu. Rekla pa sem, da me matra, da pa še ne vem, če bom kaj storila v tej smeri. Imam odprto ponudbo mladega žrebca in ja, premišlljujem o njej. Ti pa verjetno ne bi, kajne? LOL
Eni ste pa res zafrustrirani do daske, da mešate hruške in polena!
Lej, jaz sem si sama gor postavila svojo firmo, točno vem, kaj je to odgovornost in odrekanje. Pa me zdajle po 15 letih zakona, ki mu v resnici popolnoma nič ne fali, razen da pač ni več take strasti, kot je bila na začetku, matra za znoret en mladec, ki me odkrito peca. Ali bom kaj naredila ali ne, ne vem, vem pa, da samo popoln svetohlinec lahko trdi, da nikoli ni pomislil na koga drugega. Ali pa tako nezanimiv, da gre cel svet mimo njega, on pa se tolaži s svojo moralo in sipa gnojnico po raznih forumih…[/quote]
No, me res zanima, če gre za kakšno resno strokovno firmo in ne kakšne poslovne storitve, ali prodaja make upa 🙂 Spomni se na moža, ko te je bodril in podpiral pri tvoji odgovornosti in lojalnosti v firmi. Kak si mu dala lep štih v hrbet s tvojo najstniško foro, ki jo zgoraj omenjaš… svetohlince itd. O seveda ljudje pomislijo na druge, samo od tebe se razlikujejo, da to povedo partnerju ali pa jim razum ni tuj. Ja no, če pa se zgodi to lahko vsakemu, kot tole praviš, pa ni problema. Vidim, da lahko komot s tem izgovorom poveš pripetljaj svoji družini….Ali to pa ne bo šlo? Zakaj ne? Sej se vsakemu lahko zgodi no.
Priznaj si, lepo ti gre. Ampak otroci bodo obračali.
:-)))) se tudi jaz prepoznam v tvojem “vedenju”.
Aveš, kakor ni dneva brez noči, ni dobrega brez slabega, ………………………………… Tako tudi ni poštenih brez svetohlincev… ;-))))
Tudi ni čudno da si ekonomsko uspešna, ker če ima človek vrednote, jih živi na vseh področjih svojega lajfa.
Mi ki jih pa nimamo, pa ne moremo biti na nbenem…