Ne bi si upala prevzeti rejništva za svoje vnuke
Sem še kar zdrava in zaposlena petinpetdesetletnica, čaka me še delo do 65-ega leta, takrat imam šele možnost za upokojitev, morda se bo vmes še kaj podaljšalo.
Iskreno povem, da si ne bi upala prevzeti rejništvo še za enega zdravega vnuka ne, za dva pa sploh nemogoče, ker preprosto nimam več zadosti moči in energije, da bi solidno skrbela zanje. Lahko bi jim bila zelo dobra babica, skrbela zanje preko vikenda, jim pomagala na različne načine. Toda vsakodnevna skrb zanje bi mi jemala preveč moči, preprosto tega fizično in psihično več ne zmorem. Ne ob zahtevni službi, po napornem delavniku si sploh ne predstavljam, da bi še popoldne skuhala za vse in pomagala pri domačih nalogah. Pa še vožnje k zobozdravniku, na treninge – ne bi šlo. Otroški živžav je za uro ali dve poživljajoč, za cel dan pa hudo naporen. Čeprav imam prostor zanje, bi lahko imela eno skupno sobo, pa te skrbi ne zmorem. Zame bi bilo olajšanje in zadosti dobra odločitev, da jih CSD da v rejništvo, pri meni pa preživljata vikende in skrbim zanju kot babica.
Te čisto razumem. Sama imam 48 in sem včasih tolk utrujena, da se skoraj vlečem. Služba vedno bolj zahtevna, vedno večji obseg dela. Plača ista že leta. Otrok star 13 in povem, da komaj čakam, da nekako odraste, da si lahko v miru oddahnem.
Da bi vsak dan imela 5 letnika okoli sebe. Ne vem kako bi se izšlo. Kakor opisuvikendi, prazniki, počitnice dobrodošli.
tudi jaz mislim, da je težko, in če me zdaj vprašaš, ne vem, kaj bi..ampak, ko si pa postavljen pred dejstvo, ali jaz, ali čisto x ljudje., tujci..bi jih vzela..imam sicer sama majhne otroke, pod 10, ampak mislim, da bi moja mama vzela moja dva, če bi se meni kaj zgodilo, vsaj rekla je, da bi. pa je že 62.
Okej TI.
Pač ne bi in bi se dogovorila s CSD o tem. O pomoči, stikih, itd.
Čeprav mi…………mi, ki ne vemo, kako bi….. ne moremo kar tako opletat! Jaz tudi mislin, da ne bi – pa potem vseeno bi!! VNUKA!!
VIC je v tem, da te deberote babe po pisarnah zganjajo NASILJE!! Neverjetno pošastnost in ne razumejo ničesar!
Še najmanj pa to, da bi POMAGALE ljudem!!
ONE so mislile ‘dvema ničpomembnima’ odpeljemo otroke in bo že! Nihče ne bo opazil, nihče se upiral ali težil.
Pa so se zmotile!
Njihov postopek pri odvzemu in zdaj vztrajanje pri tem, da stara starša nič ne vesta, niti ju ne smeta videt !!!
PA TO SO FAŠISTIČNE METODE!! In te babe so resnično za ………………za TAKOJ, DA SE SPELJEJO S TEH DOBRO PLAČANIH STOLČKOV! TEŽKE P.R.A.S.I..C.E!!
Ene k.r.a.v.e nesposobne! Poznam to, ki se piše KORVA in je polna sama sebe! Ena stara baba, ki misli, da ima edino ona prav! Vzgojena v času KP!
In čudno kajne – v družine veljakov, kjer so svinjske ločitve, kjer se mečejo iz bajt…. kjer se pretepajo in grozijo… tja pa ne upajo stegnit krempljev!
V dva siromaka, stara starša………. tu pa pokažejo svoj vpliv! Gnoji babji!
Zdaj je ta svojat toliko zafurala, ……………. da se nihče več ne bo obrnil k njim za pomoč!!
PA ZATO JEH PLAČUJEMO, DA POMAGAJO!! NE DA DELAJO ŠTALO!
Dve moji priajteljic sta vzgojili babici, pa sta obe dobro vzgojeni. Od ene mama je delala v tujini-nižja dela in očitno je ni mogla imeti otroka pri sebi. Od druge mama se je ponovno poročila in prvorojenko pustila mami.
Ko si postavljen ped dejstvo, se zorganiziraš, postaviš nove prioritete in zaplavaš v novo situacijo.
Teoretiziranje, kaj bi če bi ali pa biti pob itki general, ni kaj dosti vredno.
Delam veliko, imam še kup izobraževanja, kjer sem v obeh vlogah- na odru in med poslušalci, družino in vse ostalo. Stara 50, pa še nekaj. Ampak je ni sile, da bi otroke mojih otrok prepustila tujcem. Pa lahko jezik vlečem po tleh od pretrujenosti. Pa še druge sorodnike bi pritegnila, da pomagajo, če ne bi zmogla. To so vendar naši otroci in če je treba se odrečem vsej komoditeti. Ni treba da stalno sorodniki visimo drug na drugem, a ko je pa sila, pa stopimo skupaj. Za vnuke bi skrbela, pa tudi če celo plačo dam nekomu, da pride spucat in skuhat.
Tako nekako pove tudi neka 62 let stara babica, da je prestara za čuvat vnuke (to vsekakor ne vključuje rejništva ali čuvanja 365 dni na leto, pač pa občasno enourno čuvanje je že “ne, ne, hvala lepa”), dočim je ta ista babica, ko je bila še mamica, oba otroka kar po cele dneve pustila tašči, kjer sta tudi odrasla, kasneje pa je (še do pred kratkega) skrbela za popolnoma nepokretno in dementno mamo, katero je dvigovala, umivala, hranila, obračala, negovala, česala, ji dajala zdravila, skrbela za zdravniško oskrbo in tako naprej.
Vse je stvar prioritet, kot si jih zastaviš. Jaz rečem, da pri 55 letih ne moreš bit še tako crknjen, razen če si bil crknjen že v najboljših letih, da ne rečem pač razvajen ali malo lenoben ali nenavajen dela.
Zelo podobno.[/quote]
TO JE TOOO!! In to vemo prave mame, babice….To je jasno vsem, ki smo še ohranili zdravo pamet, ki imamo SRCE!!
Ponosne bodimo nase! Ne pa te kavke, ki že desetletja cuzajo keš, se afnajo po pisarnah in ‘kr neki gofljajo’!! 🙁
Je.bo.te ……..banda hudičeva! Kako lepši lajf bi bil brez njih! Nihče jih ne bi pogrešal. In mi jih še plačujemo!!
In ta golazen se tega niti ne zaveda!
Zdaj po šihtu bo šla na pedikuro, manikuro – ker so tok rejene, da ne doseže do nohtov na tacah!! Pa mal v šoping v Emporium in na šnicelj v ASa! MRŠ!! Aja, pa frizeraj ….jeaaa, kaj je njim 50 €?!!
Se strinjam. Ene ženske so kot mimozice. Moja svakinja je morala 3 x po telefonu klicat nekaj za mamo in 1 x je morala priti k njej na obisk in že jamra, da je to takoooooo naporno. Ko pa je njena mama hodila 17 let delat k njej in ji kuhat, prat, delat na vrtu, je pa bilo vse v redu. Ona je tudi taka kot avtorica, zmatrana. Njena mama pa pri teh istih letih ni bila zmatrana njej sužnjo špilat.
Kar se pa vnukov tiče, je pa jasno. Cela družina skupaj stopi in poskrbi za zarod. Ne pa tujci.
Jaz z možem sem gor spravila dva otroka. Hči ima sina/ vnuka, starega 7 let. Ta pobček je naš ‘cuker’.
NAŠ – od mene in moža, starih staršev!
Skupaj smo poleti, skupaj čez vikende – skupaj kakšen večer, ko gredo tamladi po svoje. Jaz babi sem ga naučila plavat:-))! Z možem/dedom delata na vrtu, gobarita, pametujeta….šraufata…
Vsi smo srečni, ko pride hči po njega. Vsi smo ponosni, ko razlaga, kako je lahko sam narezal krompir, kako je pomagal spečt štrudelj…. VSI happy! Da gredo domov.
Ampak!! Če bi moja hči umrla + zet (!)….. sem prva, ki ne bi pustila, da našega pobiča dajo TE KAVKE – kar nekam. Veste kako nas ima rad? Kako vedno pride z veseljem? PA TO SMO DRUŽINA!!
Falile so te babe z odvzemom! Ker si upajo pri ‘siromakih’!
Pri teh letih (3, 5 let) bi jih morali pustit v varnem okolju in počasi reševat. Pomagat, razumet…..V dobro vseh!
Jaz z možem sem gor spravila dva otroka. Hči ima sina/ vnuka, starega 7 let. Ta pobček je naš ‘cuker’.
NAŠ – od mene in moža, starih staršev!
Skupaj smo poleti, skupaj čez vikende – skupaj kakšen večer, ko gredo tamladi po svoje. Jaz babi sem ga naučila plavat:-))! Z možem/dedom delata na vrtu, gobarita, pametujeta….šraufata…
Vsi smo srečni, ko pride hči po njega. Vsi smo ponosni, ko razlaga, kako je lahko sam narezal krompir, kako je pomagal spečt štrudelj…. VSI happy! Da gredo domov.
Ampak!! Če bi moja hči umrla + zet (!)….. sem prva, ki ne bi pustila, da našega pobiča dajo TE KAVKE – kar nekam. Veste kako nas ima rad? Kako vedno pride z veseljem? PA TO SMO DRUŽINA!!
Falile so te babe z odvzemom! Ker si upajo pri ‘siromakih’!
Pri teh letih (3, 5 let) bi jih morali pustit v varnem okolju in počasi reševat. Pomagat, razumet…..V dobro vseh![/quote]
pa recimo, da ima zet tudi starše, a bi dali otroka potem na pol al kako bi se zmenili?
Pa brez skrbi, večina takih otrok pristane pri žlahti, če je le kolikor toliko normalna. Pa vsem tudi ne rata potem vzgoja, pa se noben ne sekira. Tudi za ta dva otroka se noben ne bi.
Jaz z možem sem gor spravila dva otroka. Hči ima sina/ vnuka, starega 7 let. Ta pobček je naš ‘cuker’.
NAŠ – od mene in moža, starih staršev!
Skupaj smo poleti, skupaj čez vikende – skupaj kakšen večer, ko gredo tamladi po svoje. Jaz babi sem ga naučila plavat:-))! Z možem/dedom delata na vrtu, gobarita, pametujeta….šraufata…
Vsi smo srečni, ko pride hči po njega. Vsi smo ponosni, ko razlaga, kako je lahko sam narezal krompir, kako je pomagal spečt štrudelj…. VSI happy! Da gredo domov.
Ampak!! Če bi moja hči umrla + zet (!)….. sem prva, ki ne bi pustila, da našega pobiča dajo TE KAVKE – kar nekam. Veste kako nas ima rad? Kako vedno pride z veseljem? PA TO SMO DRUŽINA!!
Falile so te babe z odvzemom! Ker si upajo pri ‘siromakih’!
Pri teh letih (3, 5 let) bi jih morali pustit v varnem okolju in počasi reševat. Pomagat, razumet…..V dobro vseh![/quote]
pa recimo, da ima zet tudi starše, a bi dali otroka potem na pol al kako bi se zmenili?
Pa brez skrbi, večina takih otrok pristane pri žlahti, če je le kolikor toliko normalna. Pa vsem tudi ne rata potem vzgoja, pa se noben ne sekira. Tudi za ta dva otroka se noben ne bi.[/quote]
Tako bi se zmenili. Malo tudi pri njih, seveda. Ne moreš dat otroka na pol. 🙂
Sploh če kam gredo, če imajo čas…. če imamo mi kakšne obveznosti. Zakaj ne?
Vse se da – samo ne mešat to babjo zalego iz CSD vmes! Ker one znajo edino zatežit! Pa razgvori, pa brezvezni obiski…….. itak siromak plača prevoz, si vzame čas…se sekra! BABAM gre v rok službe, samovšečnim samopomembnim stokovnjakinjam! :((
ŠE ENKRAT POVDARIM!!
Tu so se spustile zelo nizko, zelo predrzno! Vsak vsaj malo razgledan človek jih ne spusti blizu!
Ko je bilo govora o posvojitvah v istospolne skupnosti, v tistih petih, mogoče desetih družinah v Sloveniji (končno) urejen status, je bilo tukaj precej burno.
Zagovorniki za, zagovorniki proti, vsak svoje utemeljitve, kakšna nesramna, pikra, žaljiva vmes.
Čez čas so zagovorniki novega zakona odnehali. Ker je bilo očitno, da so vsi zelo jasni argumenti naleteli na gluha ušesa. Da nekateri preprosto nebrazumejo, da gre za urejanje statusa v že obstoječih družinah (istospolnih staršev). Da se nekateri bojijo, da se bo pa zdaj kar vsem rodiljam po spisku pulilo otroke z dojk in jih po vsej sili tiščalo kar vsem mimoidočim gejem…
Oglašali so se le še tisti prestrašeni pisamezniki, ki so v svoji nanašalnosti že videli družbo bližnje prihodnosti kot družbo gejev in lezbijk, heterosexualci pa se bomo skrivali v strahu za svoje življenje – otrok itak več ne bomo imeli, ker nam jih bodo debelorite CSD-jevke odvzele in dodelile homoseksualcem.
Tako je zdaj.
Tisti, ki vemo, da je za otrokov razvoj potrebno še kaj drugo kot ljubezen, pa ki verjamemo, da je bilo v dolgotrajnem postopku nameščanja fantov v rejništvo odkritega marsikaj (neprimernega), smo se v glavnem umaknili.
Ker se nam prepričevanje drugih, da je v primeru teh dečkov skrb zanju, za njun razvoj, zdravje in čustvovanje, bolj pomembna od trenutnih občutkov njunih starih staršev. Ker vidimo, da mnogi dajte lastne občutke, čustva in strahove pred občutke in čustva in strahove otrok. Ker ste pomembni le VI. Ker si ne znate predstavljati, kako bi VI preživeli brez vnukov. Ker je to VAŠE prepričanje, VAŠA vrednota, VAŠ strah, kaj bodo rekli sosedje.
Kaj na dolgi rok potrebujeta, si želita, kaj bosta mislila in čutila fantka, vam dol visi.
Če vam ne bi, ne bi vztrajali, da se jima za vedno in nepreklicno prepove stike z očetom, torej s človekom, ki ga imata rada.
Pa še kup drugih neumnosti.
Ker vam je prav malo mar za majhna, nebogljena fantka.
Dedki in babice, škoda. Da vam ni jasno, da so otrokove potrebe pred vašimi.
bodi srecna, zahvali se Bogu in 3x zavriskaj, da ti tega ni treba storiti. Da nimas dveh malih unukov, ki sta videla oz vesta, da je njun ocka ubil njuno zlato mamico, da mamice ne bo vec, je ne bosta vec videla, ki sta dala skozi dramo in travmo, ki jo ne zelim niti odraslemu, kaj sele takemu malemu bitju.