Ženske, a se vam po 45 letu sploh še kaj zanimivega dogaja?
Ali imate občutek, da je vse -najbolje- že za vami?
Zdaj počasi prihaja na spored mena, pa gube, pa sivi lasje, pa šlaufi okoli trebuha …
Moški nas radi označujejo za stare in z veseljem pogledujejo za mlajšimi.
Otroci se bodo počasi osamosvojili in zapustili varno gnezdo…
Zdi se mi, da smo nekako po 45 letu ženske že večinoma zanimivih in razburljivih stvari doživele in tudi ustvarile/realizirale večinoma to, kar se pričakuje od žena in mater…
Kaj se 45 + letnica sploh še res lahko veseli in pričakuje od življenja?
Nas čaka sploh še kaj razburljivega?
No, če ne upoštevamo upokojenske izlete in plese za upokojence čez dobrih 10 – 15 let?
No vidiš, enim se je šele začelo dogajat.
Ne vem sicer, kakšno je bilo tvoje življenje, ampak meni je čisto všeč, če ni razburljivo. Ena od prednosti je, da imam končno malo več časa zase – za nove hobije, za šport, za kofetke, za razstave in kulturo. Druga velika prednost je, da mi je čedalje manj mar, kaj si drugi mislijo o meni in sem bolj korajžna.
Gube imam že dolgo časa in jih niti ne opazim več.
Šlaufov nimam, delam na tem, da se mi do poletja pokaže six pack 🙂
Sive lase imam že od 20. leta in se pač barvam.
Ljuba avtorica, s tako negativnim mišljenjem o svojih letih se ti res ne bo nič lepega več zgodilo.
Sem tudi 45. Najlepša leta. Otroka samostojna.
Z možem sva prosta kot ptička na veji.
Plesne vaje, šport, vrtnarjenje, prijatelji, dolgi sprehodi, vikend počitnice vsaj 1 x mesečno, sauna, večerje, ples v festivalni, 1 x tedensko druženje s prijateljicama, šoping z njima, hitri obiski pri sosedih, …… ne vem no, meni zmanjka časa za vse.
Predvsem imej družbo, tako, ki ti odgovarja, z skupnimi interesi. Potem pa samo uživaj.
Meni včasih prav zapaše dan brezdelja, tak, kot se ga ti bojiš. 🙂
Ma, ja. Jaz jih imam sicer točno 45, ampak se mi dogaja na polno in nič ne kaže, da se bo nehalo.
Otroci odraščajo, ravno odselili se še ne bodo, so,pa vedno bolj samostojni in vedno bolj zanimivi, meni jih je zelo razburljivo samo,opazovati, kako se razvijajo v čisto prave pravcate ljudi.
V službi in stroki sem trenutno na vrhuncu in pričakujem, da bo to trajalo še kar nekaj let.
Projekt lepota je sicer res vedno bolj zavožen, ampak ker a) nikoli nisem bila manekenski material in b) nikoli nisem utemeljevala svoje osebnosti na videzu, ni taka kriza. Šlaufi okrog trebuha res niso lepi, ampak dokler sem zdrava, je to problem ravno tistih par dni na morju.
Po 16 letih, ko nisem imela niti minute zase, se zdaj odpirajo nepričakovana okna svobode, ko lahko počnem kar hočem.
S partnerjem se dobro razumeva, dopolnjujeva in perspektiva je ok.
Fajn se mam, na kratko.
Niti slučajno ne vidim nobenega razloga za kakšen poseben pesimizem, če sem iskrena.
Vsako življenjsko obdobje prinaša kaj zanimivega. Od človeka je odvisno, kako vse to doživlja. Že najstniki so eni na smrt zdolgočaseni. Jaz sem stara 55 let, k sreči zdrava in zaposlena. Imam nekaj vnukov, ki je razveseljujejo. Vsak vikend grem nekam v naravo, hodit, v hribe, včasih tudi kam dlje. Hodim na koncerte, v kino, na prireditve, na kulturne večere… Dosti od tega je brezplačno, ne rabiš denarja, le voljo in čas. Moji dopusti so potovanja naokrog z nahrbtnikom, poceni letalska karta. Veliko berem, občasno plavam v bazenu, vrtnarim na vrtu, se ukvarjam z rožami… Že dolgo let sem razvezana, a prijateljujem z ljudmi obeh spolov, hodimo na izlete, na potovanja, se družimo na pohodih. Skratka, živim polno in intenzivno življenje in se nimam časa vprašati, če mi je dolgčas in v čem je smisel življenja.
se se dogaja,še preveč.Predvsem priprave na meno,pa nimaš več tok energije kot v mladosti,pa šlauhi okol trebuha ,pa včas sm bika požrla in mi ni blo nič ,danes pa več ni tako,pa sive lase mam in si jih ne barvam hahha:Morš si mislit kako me gledajo ,kot,da sem iz vesolja ..torej se dogaja veliko in še več lp
Res je. Konec je materinskih dolžnosti, konec iskanja partnerjev, lepota ovene.
Dolgočasne ženske obstanejo pred tv ekrani in se jokajo ob tv limonadah, ko pa je lepo vreme pa rijejo po vrtu.
Jaz pa sem naredila izpit za motor, skočila v usnjena oblačila, in zdaj se družim z motoristi, prevozimo vse kar je možno, se zabavamo, raziskujemo..
Dolgčas mi res ni prav nič.
Ljudje smo različni. Jaz imam 44 let. Pred tremi tedni sem začela novo službo, na popolnoma drugem področju kot sem delala do sedaj. Otroke imam še majhne v prvi triadi OŠ. Redno telovadim, najmanj 4x tedensko po eno urom vsak dan zjutraj vsaj 15 minut vaj. Moja postava je taka, kot še nikoli. Poleti se odpravljam na veliko potovanje. Nikoli mi ni bilo lepše. Upam, da traja tako še zelo dolgo. Zakaj si se ti zanemarila, pa veš samo ti.
da so 30-40 najbolj težka leta, ko se gor spravlja mladiče.. ko ima ženska malo časa zase, za svoj mir, svoje radosti, ker mora vedno v prvo vrsto postaviti druge. Ko se otrok postavi na svoje noge, pa se ponovno začne– ko zjutraj samo sebi pripraviš zajtr, samo za sabo pomiješ, samo svoje opereš, obesič, zlikaš.. in ti ostane veliko časa, da se posvetiš stvarem, ki so morale biti prej na strani. denar je sedaj samo zate in si privoščiš kakšno potovanje,, če so te želje morale počakati, privoščiš več izhodov z družbo.. in vse to. 20-30 so lepa žurerska leta. 30-40 so leta odrekanja in postavljanja sebe na stranski tir, leta od 40 pa spet z polnimi pluči in brez slabe vesti za svoje užitke poskrbe. otroci pri desetih so že toliko samostojni, da mamice več za družbo ne rabijo in imaš toliko časa več za sebe.
Tako da sicer imaš še 6 let do 45, pa vendar lahko rečem, da se teh let veselim. Kot se veselim, da je tole desetletje odrekanja za menoj.