Brat in njegova ter njun 3-letni sin so bili pri nas (jaz in starša) na obisku. Ko so se nameravali odpraviti, nečak ni hotel domov. To je pokazal tako, da je vrgel po tleh bundo in čeveljčke. Oni so se mu smejali, jaz pa sem rekla, da to pa ni bilo lepo. Svakinja me je šokirala z izjavo, da naj ga pustim pri miru in da naj se ne vtikam v vzgojo njunega sina. Rekla je, da bosta že onadva ukrepala, če bo to potrebno. Tako sem bila v šoku, da sem šla na samo in malo je manjkalo, da se nisem zjokala. Sicer sva do zdaj imeli s svakinjo dober odnos, zato me je s to izjavo še bolj šokirala, zdaj pa ne vem več, kakšen odnos naj imam do nje. Brat je bil pa tiho kot miš. Tudi on me je razočaral. Jaz sicer svoje izjave, ko sem rekla nečaku, da to ni bilo lepo, ne obžalujem. Nasprotno. Zdi se mi, da je bila izjava zelo na mestu, saj sem mu dala vedeti, da to ni lepo, kar on počne, oni pa so se mu smejali in mu dali misliti, da to pa ni nič takega. Mar ne?

Kakšen odnos naj imam zdaj do svakinje? Naj vse skupaj pozabim ali ne?

najdi si pomoč, če se moraš zjokat zato, ker ti nekdo meje postavi

daj razčisti sama s sabo kaj sta si ženski ???
Če ni poročena z bratom ni svakinja … in potem res nimaš kaj opletati in te otrokova mamica lahko pošlje v 3PM ☺
Če pa je svakinja imaš pa pravico komentirja in vzgoje, ker gre za čast tvojega plemena ☺

Tvoje življenje je res težko. Ko ti je zabrusila, da se ne vtikaj v vzgojo njenega otroka, bi bilo najbolj normalno in prav, da bi naredila kot si čutila. Šla bi v sobo in se milo razjokala. Potem bi ti bilo lažje ampak počasi bi sprevidela, da se je dobro brigat sam zase, ostalo pa prepustiti tistim, ki se jih tiče.

Kdo je bil pri komu na obisku? Če si bila< ti pri njej, potem niso storila prav, če je bila ona pri tebi v tem primeru otrokove trme nisi dožna gledat in naj mamica poskrbi zato, da v tvojih očeh ne bo neprijetnosti.

Tako zelo simpl in sicer:
– tja, kjer mi gre nekaj na živce, ne hodim na obiske
– pri meni veljajo pa moja pravila in če se jih nekdo ne misli držat, mu ni treba več hodit.

Svakinja ima prav. Nimaš se kaj vtikat v njeno vzgojo.

A se lahko postaviš v njene čevlje. Ne, seveda ne moreš. Da bi tvojega otroka nekdo drug hotel vzgajat. Bo zdaj šlo?!

Imaš vso pravico reči nečaku, da to pa ni bilo lepo, kar je naredil.
Konec koncev vsi odrasli otrokom dajemo zgled.
Po drugi strani pa je bila za moje pojme reakcija svakinje pretirana. Vzgaja maminega sinča, sončka, kot jim rečejo danes, otrokom brez postavljenih meja. seveda je bil tvoj brat tiho- njegova ga ima čisto pod kontrolo. Škoda. Jaz svojim nečakom in nečakinjam vedno povem, če se neprimerno obnašajo. še nikoli mi nihče ni rekel, da naj se ne vmešavm v njihovo vzgojo. Ko so pri meni imm vso pravico reči, kakšna pravila veljajo pod našo streho. Otrokom je potrebno postavljati meje in če nekakšno obnašanje ni na mestu, je treba povedat. Prijazno a odločno.
Na tvojem mestu bi bila še naprej taka kot doslej do svakinje. A nečaku bi tudi vedno rekla, če bi prestopil mejo. če se ona v kaj vtakne, boš pa povedala tako da se kot njegova teta čutiš dolžna mu povedati, da se na obisku ne spodobi tako obnašat. Ignor njeno kuhanje mule in vedno postopaj prijazno a odločno ;)). Naj si te ne podjarmi ne ona ne sonček, ki ga vzgaja tako, da mu vse dovoli.

Naredila si prav, kar si naredila. Vendar se ne sekiraj, samo nasmehni se in počakaj, ko ti bo svakinja začela jamrat, da sina več ne obvlada! Še preko glave jima bo prišel. In potem bo svakinja jokala tu na forumu, kaj je revica naredila narobe, da ima takega sina!

Triletniki so na takšni razvoji stopnji, da testirajo meje in radi trmarijo. Mogoče sta pa starša ugotovila, da mali veliko prej odneha, če se na njegove izpade odzoveta s smehom kot pa z lekcijami, prepričevanjem, pogovorom, karanjem in podobnim? Včasih da pri otrocih preveč pozornosti ob takih tramrjenjih ravno nasprotni učinek.
Nisem ekspert in nimam svojih otrok, ampak opažam te zadeve pri otrocih prijateljev, ki so ravno te starosti.

Tu bi se bilo na mestu vprašati, koliko dejansko veste o vzgoji triletnikov in koliko ve avtorica? Mogoče ni bilo mišljeno kot nesramnost ampak kot čisto preprosto dejstvo, da dejansko ne veste, kako se na trmarjenje pravilno odzvati pri tem dotičnem otroku?

Jaz direktno povem, da vem zelo malo in si zato ne bi upala kar tako na prvo žogo soditi, kaj daje najboljši vzgojni rezultat pri triletniku.

Veš, da sem prvi hip pomislila, da si “To pa ni bilo lepo.” rekla bratu in njegovi, ker sta se smejala ihti malega? Iz tega lahko sklepaš, kakšen bi bil moj odgovor. Vsekakor bi se v takem primeru umaknila v drug prostor in pustila, da zadeve uredijo sami med sabo.

Zgodilo se je, da je pri nas triletnik ‘odrital’ v kot in tam protestno sedel na tla. Sem šla do njega, počepnila in ga vprašala: “Kaj delaš?” Pogledal me je izpod čela in nadaljevala sem: “A se ti mogoče kujaš?” Mu je šlo malo na smeh. Pa sem sklenila: “Ko se boš naveličal sedeti na tleh, pridi, da se bova igrala.” Pogovarjali smo se naprej, le vsake toliko časa sem naredila malo širši krog in samo z vprašujočimi očmi preverila, kakšno je stanje v kotu. Vsakič se je potrudil, da je zadržal smeh. In čez čas sam prišel k mizi… Ta situacija se pri nas po tistem ni več ponovila.

Kdo je bil pri komu na obisku? Če si bila< ti pri njej, potem niso storila prav, če je bila ona pri tebi v tem primeru otrokove trme nisi dožna gledat in naj mamica poskrbi zato, da v tvojih očeh ne bo neprijetnosti.[/quote] Brat in njegova ter njun 3-letni sin so bili pri nas (jaz in starša) na obisku - torej??? In naredila si čisto prav. Če pa bejbi to ne paše, pač naj ne hodi več k vam, ko si ti doma, pa je. In za tiste, ki jo napadate, otroke se vzgaja s postavljanjem meja, ne smejanjem in ploskanjem njihovim kao prisrčnim domislicam. In to od prvega dneva, ko ga prineseš domov.

Živiš pri starših, nimaš otrok in bi rada pametovala o vzgoji?
Ok, vse jasno.
Od brata pričakuješ, da se bo postavil na tvojo stran proti svoji življenjski sopotnici?
Še več stvari jasno.
ji boš kdaj odpustila, da vam je ukradla bratca in sinčka in si z njim upala celo imeti otroka?

Bi rekla, da ti nisi s svojim komentarjem nič slabega mislila in sem prepričana, da tudi svakinja to ve in je zadeva že pozabljena. Ona je reagirala verjetno preburno, neobvladano in tudi tega se je hitro zavedla in se je ob tem počutila trapasto. A roko na srce, katera mati pa mara/dovoli, da se kdorkoli razen nje in očeta otroka vtika v vzgojo njenega otroka? Nobena. razlika je le v tem, da ene so tiho in požrejo, druge pa odreagirajo. Torej, pozabi na dogodek, v bodoče pa v vzgojo otroka, ki ni tvoj, ne posegaj.

o jaz pa kar poznam otročke.. sem delala z njimi, imam kup nečakov in nečakinj in enega svojega. Pri tej starosti otroci preizkušajo meje in je treba odločno reči in narediti. Smejanje otroku ob nekem dogodku, ki ga naredi, njemu samo pove, da to ljudi okoli njega zabava in bo to počel še naprej. isto v trgovini- otroj joka, ker nekaj hoče. Starš popusti in mu to kupi. Sedaj otrok ve, kako ukrepati naprej. V bodoče bo toliko časa jokal, ker že ve, da bo starš prej popustil. ko mi je moj to naredil prvič in tudi zadnjič, sem ga samo prijela in šla ven iz trgovine. Dol mi je viselo za poglede ljudi, vedela sem, da ne smem popustiti. On se je pa moral naučiti, da NE pomeni NE. Je uspelo? Je. Nikoli več ni trmoglavil, če sem rekla ne, je ne sprejel. Otroke se vzgaja z postavljanjem meja in ljubeznijo. Nikakor pa ne z smehljanjem, prikimavanjem in popuščanjem.

Torej o vzgoji lahko pametujejo samo tisti, ki imajo otroke? Zakaj je potem toliko otrok totalno nevzgojenih?

Zame to, da si mu rekla, da ni bilo lepo na tla vreči bunde in čevljev, ni vtikanje v njihovo vzgojo.
Kdor pride k meni na obisk (v mojo hišo, da se razumemo), ne more po tleh metat stvari. Ne mojih ne svojih.

Lepo poveš, da se to pri vas ne dela in konec debate, ne rabiš biti niti ti užaljena niti starši otroka.

Otroka seveda v prvi vrsti vzgajata starša, zglede pa ima otrok tudi v širšem okolju, saj ni zaprt med štiri stene.

A če bi začela še ti z njim metat stvari po tleh, bi bili pa vsi zadovoljni?

petek je in nova zgodba za vikend je tu

Otrok ima starša, da ga vzgajata. Če ga ne, morata onadva živet z njim..no posledično tudi vsi drugi. Ni pa na mestu, ni tvoja naloga , da se vtikuješ, po možnosti stara 40 let, samska, pa še vsak dan pri starših visiš ali celo tam živiš. Uredi svoje življenje, potem pa pametuj drugim.

le kaj naj jaz rečem za svojega 4 letnika.. če je tole tak strašen prekršek za vas…očitno sama nimaš otrok..in če meni reče svakinja, naj se ne vmešavam v njeno vzgojo..ne bo konec sveta zame…

jaz bi mu rekla, da pri nas ne mečemo bund po tleh, pa če je njegovi mami to še tako smešno, poberi bundo in se spucajte nekam, da vas ne vidim, banda nevzgojena … vuh, govoril sem

Kjer ni moških pri hiši, je pač tako. “sve se vrati, sve se plati!”

Ne pravim da je ok kar je naredil tvoj nečak ali da starša nista reagirala, samo ti si šla pa tudi predaleč. To ni tvoja stvar in če sta starša zraven se ti nimaš kaj utikati.
Drugo bi bilo če bi bila ti sama z nečakom potem seveda mu poveš kako in kaj se obnaša dokler so pa starši zraven je pa to njihova naloga ne tvoja

A ne ves, da otrok pri treh letih se ni sposoben obvladovati in kontrolirati svojih čustvenih reakcij

V mojem stanovanju “ukazujem” jaz. Kako imajo rešeno pri sosedih, ni moj problem!
Torej??