Vprasanje je za tiste, ki se vozite z vlakom. Zanima me kako veste na kateri vlak morate vstopit na postaji. Kako veste kateri peron je pravi in kateri tir. Hci se bo iz celja vozila (septembra) z vlakom v ljubljano in jo je ze zdaj strah. Vceraj sva pospremili mojo prijateljico na vlak in hci je bila cisto zmedena. Saj so tam na zel.postaji neke st (1.rail….) ampak hci pravi da se ne bo znala orientirat. Jaz se z vlakom nikoli nisem vozila iz glavnih zel.postaj. Parkrat sem vstopila na vlak na vmesni postaji, nazaj pa sem sla z drugim prevoznim sredstvom.
V glavnem me zanima, ce mi lahko kdo razlozi te tire in perone, da razlozim hcerki, ker je bila vceraj vsa zelena od strahu kako bo septembra. Hvala vsem za prijazne in koristne odgovore. Tisti, ki pa mislite biti nesramni, se teme raje izognite.

Ja,pa kako ti naj razložimo. Peron je tisti beton kjer stojiš in čakaš in se štejejo po vrsti od postaje 1 peron in bolj odddaljeni drugi in tako naprej. Tiri so pa tam kjer vlak vozi in so ravno tako po vrsti. Torej primer: peron ena, tir ena ob njem, peron dva tir tri na eno stran in tir štiri na drugo stran. Na vsakem peronu imaš elektronsko tablo z napisanim vlakom in časom odhoda, da ja ne moreš zgrešit.

V celju ni nobenih elektronskih tabl. Zelezniska postaja v celju je se izpred 1.sv vojne. In imajo res smotano oznaceno

Zakaj otroke, ki se ne znajo znajti, posiljate v solo v Ljubljano? Na vlakih vedno pise, kam peljejo. V Ljubljani so peroni oznaceni in tudi na tablah pise kam pelje vlak. Se vedno pa lahko vprasa kaksnega sprevodnika ali potnika, ki caka zunaj. Vozni redi v Ljubljani so na velikih zaslonih, na katerih tudi pise stevilka perona in ura odhoda.

Reskiraj eno soboto in pojdita s hčerko skupaj v Ljubljano in nazaj z vlakom. Ko bo enkrat videla, da to ni nobena jaka znanost, se bo nehala bat. V nasprotnem primeru jo bo zvijalo do septembra.

Ne spomnim se, kakšna je železniška postaja v Celju, ker sem bila tam samo enkrat – kupila karto in šibala na vlak, tako da očitno se ni tako težko orientirati, ker se ne spomnim, da bi imela s tem kake težave.

Spomnim pa se, da je bilo treba prestopiti v Zidanem Mostu in da me je skrbelo, da bom šla prehitro ali prepozno dol – smešno, če danes pomislim 🙂 Poleg tega je imel naš vlak zamudo in nisem vedela, če bom ujela naslednjega – izkazalo se je, da vlak za Ljubljano lepo počaka tistega iz Celja, če ima zamudo, tako da s tem ni nobene panike.

V Ljubljano sem prispela z eno izkušnjo več, tvoji hčerki pa priporočam enako: naj gre enkrat pred septembrom na izlet s kako prijateljico v Ljubljano z vlakom. Če jima kaj ne bo jasno, lahko vedno vprašata druge potnike ali železniško osebje. Vlaki niso noben bav bav! Ljubljanske trole pa tudi ne – na izletu naj namreč naštudirata še te oziroma celo pot do bodoče šole … Bo šlo, boš videla, da bo vse ok!

Ja, kot so ti že svetovali. Enkrat pojdita skupaj s hčerjo z vlakom v Ljubljano, tako za vajo. Če se tudi ti ne znajdeš in te je strah, vzemita s seboj nekoga, ki ne paničari (teto, moža, prijateljico…). Tja grede naj ta prijateljica kupi karto, najde pravi peron in pravi vlak, hkrati naj vse komentira in razlaga, kje kaj piše in kam se postaviti. Nazaj grede iz Ljubljane pa naj poskusi hči sama najti ta pravi vlak, vidve pa jo po potrebi usmerjajta. Naslednjič pa naj gre sama s prijateljico, tretjič pa bo že razumela sistem in bo začela uživati v potovanjih z vlaki!
Pa tudi – verjetno zna govoriti, tako da lahko vedno koga vpraša, ali sprevodnika, ali pa ljudi na postaji.
Super stvar, da se malo osamosvoji, da malo odraste, da dobi malo samozavesti, da je sposobna nekaj sama opraviti. Občutek imam, da se ti bojiš vlakov (ker jih pač ne poznaš), pa ta strah prenašaš na hčerko.
Mnogo lažje in tudi varneje je potovati z vlakom, kot pa npr. z avtom. Kako zmedena in prestrašena bi šele bila, če bi morala sama voziti avto v Ljubljano, po avtocesti, pa po vseh križiščih, pa najti pravo ulico in potem še parkirišče, pa še paziti na promet in vse ostalo! (se hecam in pretiravam. seveda!)

Tudi jaz sem dobila tak občutek, zato sem jima pa svetovala skupni izlet, ker mora tudi mama premagat strah.

peroni so betonski otoki med tiri
vsak peron ima od enega do dva tira (na vsaki strani otoka je en tir)
do peronov prideš po podhodih
na peronih pa imaš potem številke tirov
na voznem redu ti piše številka tira (mogoče tudi peron, se ne spomnim)

številke tirov pa zgledajo takole:

tisti dve tabli 3/4 za temi ljudmi na sliki

to je ŽP celje

[img]http://s7.mojalbum.com/43487_480412_481187/beograd-27-04-01-05-05/celje-zelezniska-postaja.jpg[/img]

Vsaka večja postaja ima mogoče že elektronske prikazovalnike, kjer piše, da vlak proti Ljubljani odpelje ob x:xx s tega in tega tira. Morda so prikazovalniki celo na posameznih tirih, ki povejo, kateri vlak bo naslednji odpeljal od tam. Če v Celju tega ni, na postaji poiščeš papirnati vozni red za to postajo, odhodi (ponavadi papir z rumenim ozadjem), poiščeš svoj vlak, kjer bi moral biti naveden tudi odhodni tir. In verjemi, če bo slučajno kakšna spremeba in ni elektronskih tabel, bo na peronu stal prometnik, ki bo vsakega obvestil, da vlak za xxx izjemoma odpelje z nekega drugega tira. Lahko vprašaš tudi ob nakupu karte ali na informacijah, če jih imajo. Seveda lahko vprašaš tudi potnike na peronu, če čakajo za vlak proti XXX. Na samih vlakih ponavadi tudi piše, kam gredo. Eni imajo tablo (nekateri celo LCD) nad strojevodsko kabino, eni ob strani (pri vratih)… Ko vlak čaka na postaji, pred njim ponavadi stoji sprevodnik, ki ti je dolžan dati informacije o “njegovem” vlaku. In vlak ponavadi spelje šele, ko ta sprevodnik strojevodji signalizira, da so vsi, ki so mislili, vstopili in izstopili in nato še sam hitro skoči gor. In nenazadnje, lahko greš na forum http://www.vlaki.info, kjer ti bodo prijazni fantje povedali vse, od kod vlak praviloma pelje, kakšen vlak je in še marsikaj zanimivega.

Ker se z vlakom peljem enkrat na sto let sem zadnjič tudi sprevodnika, ki je stal pred vlakom vprašala, če je pravi vlak. Vprašati ni greh, na okencu ko sem karto kupovala sem pa vprašala na katerem peronu stoji, tako, da sem znala do tja. 🙂
Strinjam se s predhodniki, pojdita na izlet do Ljubljane. Pa bosta videli kako poteka, pa še lep izlet bo.

Evo, tule sem poiskal skico celjske postaje (razpakiras zip in nato odpres Proga30… ali Proga31…). Tir s perona 1 tik ob postajni zgradbi je namenjen več ali manj vlakom v Velenje. Najbolj verjetno bo treba iti čez podhod na peron 2 (srednji peron) s tiroma 3 in 4. Videti je namreč, da vlaki med LJ in MB, ki pridejo na ta dva tira, še najmanj “telovadijo” po kretnicah. Ostane še peron 3 s tirom 6, ki je že na parkirišču na drugi strani, tam, kjer je razstavljena ena parna lokomotiva. Videti je, kot da bi ta tir bil bolj za rezervo, kadar je že na 3 in 4 gužva.

Ko najdeš pravi peron, ostane še nekaj zdrave kmečke pameti. Vlaki proti Ljubljani praviloma ne štartajo v Celju, pač pa pripeljejo iz mariborske smeri. In nato nadaljujejo proti jugu in peljejo tudi čez Laško. To pa Celjani menda že vedo, v kateri smeri je to. Pa morda še to, da pri nas na dvotirnih progah največkrat velja “angleški” sistem, torej da vlaki vozijo po levem tiru v smeri vožnje. Ampak na to se raje ne 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zanašati.

Te številke peronov lahko pravzaprav kar pozabiš. Vedno se navede samo številka tira. Ko jo veš, greš v podhod, tam ob vsakih stopnicah piše, do katerih tirov vodijo. Ko prideš na peron, pa so tudi tiri jasno označeni. Je že res prava umetnost zgrešiti na postaji s 4 potniškimi tiri. Jaz sem npr. pred davnimi leti z Interrailom prepotoval velik del Evrope. V vsaj pol državah sploh ne znam njihovih uradnih jeikov, pa mi ni nikoli uspelo zgrešiti pravi tir oz. vlak.

Včasih je namesto vlaka organiziran nadomestni avtobusni prevoz. Takrat na ustreznem peronu stoji uslužbenec železnic in potnike naganja proti busu. V tem primeru ne teči kar proti avtobusni postaji, ker bus ponavadi stoji pred železniško ali na kakšnem parkirišču, sicer pa itak povejo, kje točno stoji.