Hčerka z magisterijem se bo poročila s kovinarjem!!!
Imam tri hčere. Srednja, stara 27, z magisterijem, se misli letos poleti poročit z enako starim fantom, ki ima narejeno samo srednjo poklicno, je kovinar. Ne bi rekla, da smo doma same perle, ampak midva z možem imava oba fakulteti, najstarejša hči ima tudi partnerja, ki ga je spoznala na faksu in sta skupaj diplomirala, najmlajša še študira naravoslovno smer. Ne rečem, fant je dober po srcu, jo ima iskreno rad (in to je tudi edini hčerin argument, zakaj je z njim), ampak vedno, sploh, ko smo na kakšnem srečanju, se vidi, da se sploh ne zna vključit denimo o debato v politiki, če se že, da notri zagotovo kako kletvico, da stvar hitro preide na gostilniški nivo z njegove strani, potem so tu manire (vedno kar pograbi hrano, ki mu je všeč in ne pusti skoraj ničesar za ostale), ko mu kaj razložiš, kar se tiče njegovega foha, te gleda kot tele v nova vrata in vedno reče ”eh, jz tega ne rabim” ali pa kaj v tej smeri. Velikokrat je umazan, ko dela v delavnici, tako da velikokrat ni fino, kadar zmoti obiske (živita v zgornjem nadstropju), ko kar v umazanih srajcah, štumfih, itd., s črnimi nohti … hodi. Kar se tiče prispevanja k proračunu je priden, nimam kaj za reči, prispeva bistveno več kot hči (ki trenutno išče službo), je delaven in marljiv.
Ampak vseeno, ko pa pomislim, da se bo hči kdaj želela z njim usesti, pogovarjati, da to ne bo šlo ali pa da jo bo čisto na svoj nivo zvlekel (edina ni šla na ”dobro gimnazijo” od hčera, tam je bilo veliko južnjakov, lahkih punc, zato se tudi njena brihtnost ni mogla še bolj razviti, jo je malo potegnilo tisto okolje), ampak kaj bo, ko enkrat to preraste. Saj je res, nimam se za veliko vtikati, lepo ravna z njo, nikoli nasilen ali glasen do nje, ni psihičnega terorja, ampak malo dvoma pa imam v to zvezo, sploh, ker sta že obe drugi hčeri kdaj rekli ”jz bi raje videla, če bi A. poročila koga drugega, sej ne, da J. ni v redu ampak včasih pa take ven spravlja, ki jih ona nikdar ne in potem še celo ona zardeva”. Mož je tiho pred njo, čeprav je že od začetka pokazal, da ni impresioniran, je pa do njega prijazen in ustrežljiv, ker je pač hčerin zaročenec.
Ko hčer vprašamo, če je prepričana, pa postane užaljena, in verbalno ostra, češ, imam ga rada, kje je problem. Vem, da je ona tista, ki bo rekla ”da” in kdorkoli bo to, bom srečna zanjo, samo neke prihodnosti pa ne vidim. Hči se z njegovimi starši in družino sicer ne razume dovolj, jamra, kak drug svet so … Mene bi že to skrbelo.
Poznate kako podobno izkušnjo?
Lepo realno si opisala vašo družinsko zgodbo in moram reči, da se strinjam s teboj. Govorim pa iz lastne izkušnje-jaz z diplomo on s poklicno šolo. SKupaj sva skoraj 20 let in v bistvu si nimava več kaj povedat, sploh sedaj ne, ko sem jaz ostala brez zaposlitve. Sedaj je pokazal svoj pravi obraz. V bistvu sem dokončno dojela, s kom sem poročena, ker do sedaj je veliko delal in ga praktično po cel teden sploh doma ni bilo, niti se ni imel časa o ničemer pogovarjati. Zdaj, ko sem doma jaz, opazim in vidim marsikaj, česar prej nisem. Iz vsakega problema, naredi 10 novih, non stop kritizira vse živo, v nobeni stvari ne vidi nič pozitivnega, samo negativno, dobro je samo tisto, kar dela on, kar delajo drugi je zanič, neumno in nepotrebno.—aja, pa da omenim, da je drugače tudi podjetnik, vendar omejen, da boli glava.
Tvoja hči je trenutno zaljubljena in ne vidi drugega, kot njega. Ko se bosta poročila, bodo prišli s tem tudi problemi – stroški za stanovanje, otroke… Če ne bo imela zaposlitve, bo odvisna od njega, kar ji bo metal v nos in romance bo hitro konec, verjemi mi. Vse se začne in konča pri denarju. Pa ugotovila bo tudi, da nimata nič skupnega, o čemer bi se sploh lahko pogovarjala in sledila bo ločitev.
Tudi če boš hčeri dala kakšen nasvet, te ne bo poslušala, ker jaz svoje mame tudi nisem v teh letih. In če bi se še enkrat odločala, se nikoli več ne bi poročili — z nobenim – ne s tistim s poklicno izobrazbo niti s tistim z magisterijem.
A to je mogoče petkov hec ali petkova provokacija? Tvoji družini noben faks ne pomaga, da bi se znali obnašati. Priznaj si, da si sfalila pri vzgoji. Priznaj si, da se imate za nekaj več od ostalih, priznaj si, da hčeri nisi znala pokazati ljubezen to pa ji je znal pokazat en navaden kovinar. Ampak ta kovinar služi denar katerega tvoja hči še dolgo ne bo. Mislim da ti tvoj faks škoduje. Koliko časa pa si študirala?
Bom povedala nekaj primerov:
1. žena ima doktorat, mož srednjo šolo, prav lepo živita,
2. žena je odvetnica-notarka, mož poklicni šofer, poročena sta več kot 30 let, srečno,
3. žena je učiteljica, mož ima nedokončano osnovno šolo, poročena sta več kot 35 let srečno,
Lahko bi napisala še več primerov. So pa pari, ki bi se po vseh kriterijih morali razumeti (štima izobrazba), pa je polom.
Še to: če dela fant v delavnici, ne more imeti obleke in kravate ter bele strajce.
Moj mož je inženir, pa tudi dela in je velikokrat umazan od šmira, tudi roke ima črne. Ko se uštima in preobleče, je pravi gospod, kot fant špadni.
Kar se tiče obnašanja – tega se lahko tudi nauči. So ljudje, ki so zelo izobraženi, pa se obnašajo kot konji. Izobrazba sama po sebi še ni pogoj za srečo.
Še dobro, da se njena brihtnost ni razvila zaradi vpliva južnjakov v gimnaziji in ne kakšnih drugih vzrokov, kako sem se smejala.
Veš kaj, tašča, faca si. Bodi vesela, da bo vsaj ena od tvojih hčera imela moža, ki bo denar k hiši prinesel in kaj postoril okoli bajte. Filozof ne bi.
Verjetno se tudi on ne počuti tako briljantno okoli vas, zategnjenih malomeščanskih kvazi-intelektualcev. Jaz imam magisterij in fino službo, pa če kam pridem na obisk, me delaven moški v delovnih oblekah in z delavnimi rokami prav nič ne spravi v zadrego. Glavno, da ne riga za mizo, glede obnašanja pri hrani pa mu že lahko kaj rečeš. Npr. Lojze, tako pa ne moreš, vseh pet zrezkov si naložil sebi na krožnik, takoj daj štiri nazaj, pa s kuhalnico ga klofni po betici. Tako kot je vajen od doma:)
Sicer pa bodi vesela za hčer. Jaz svojo učim, da je uspešen moški sicer pomemben, a še bolj pomembno je, da ni kreten in bednik, kar so tako med reveži kot med bogataši. Pa ne sekiraj se okoli tega, kako dolgo bo zakon trajal. A če bi pa filozofa vzela pa misliš, da je to kakšna garancija? Malo morgen.
Če misliš, da si zaradi diplome bolj sposobna, ustvarjalna in perspektivna, se loči od njega in zaživi po svoje. Čist simpl. Ali mogoče ni tako preprosto, ker si se kot večina bab prisesala na tuje premoženje, da si se lahko okoli hvalila, kako sposobna si, ker si šla zgodaj od doma, razni sinčki pa pri petintridesetih visijo doma pri mamah? Zakaj pa ti pri teh letih zdaj visiš pri tipu, s katerim se ne prenašata?
A ni točno taka debata že bila?
Pomembno je, kaj je tamali pomembno na tipu. Če bo kdaj začela pričakovat od njega kaj več, kot je sedaj sposoben prikazat, se bosta po hitrem postopku ločila. Če pa je zadovoljna s človekom brez splošne izobrazbe in inetelektualnih sposobnosti, ampak pridnim in preprostim, potem bo pa ok in bosta srečna celo življenje. Verjetno ji bo tudi prepustil vzgojo otrok in šolanje, ker takih majstrov ponavadi ni nikoli doma, ker skos delajo. Kvečjemu jih bo vlekel v delavnico.
Ženska, kaj bi ji rabil magisterij, če se bi npr. poročila z doktorjem ali pa pravnikom, pa bi bila NEsrečna v zakonu? Nič. Čisto nič. Bodi raje vesela za njo in se sprijazni s tem in bodočemu zetu ne povzročaj težav (za kar sklepam da mu jih boš). Zate sklepam da nimaš ”magisterija”, kaj še le kaj v glavi, saj vsak normalen človek ve, da živimo v svetu polnem nevoščljivosti in zbadljivosti ter žaljivk, in ne več v tistem času, ko je bila ”razslojena” družba.
Če imaš hči res zelo rada, mislim da ti bo na prvem mestu njena sreča in zdravje, ne pa moževa izobrazba.
Bodi človek in ne sodi po izobrazbi. Marsikdo VIŠJE izobražen ima manj karakterja, kot pa tisti MANJ izobražen.
Verjemi, da prej kot se boš sprijaznila s tem, bolje bo zate.
Sedaj pa hitro na pomirjanje obleke, poroka bo kmalu 🙂
Srčno upam , da bo par poslušal srce in ne tvojih bedastih misli/neprimernih komentarjev(za tvojo starost)
Lep dan!
Nižje kaste se razburjajo, ker višjekastniki nočejo imeti njihovih nevzgojenih tepcev v hiši. A prav brez besed si? Pa kaj.
Jaz avtorico popolnoma razumem. Kultura in karakter človeka se kaže med drugim tudi pri mizi. In če kovinarčen ni sposoben niti jesti kot človek, no, jaz ga tudi ne bi gledal. Provaje ga prevzgojit v vsaj na pol uporabnega in kulturnega človeka, če se ga že ne misli znebiti, da ne bo še vnukov zajebal.
Itak bo čez par led “odfukal” z kakšno kelnerco.
se strinjam tud jaz nekako – razen z zadnjim delm, kjer @teta fani se spuščaš tudi ti sama na nivo sojenja človeka po izobrazbi in zaničevanja tidtih s faksom – ker je v bistvu enako nizkotno kot počne avtorica samo ti to počneš v drugo smer…
torej za ljubezen raumevanje med ljudmi niso pomembne izobrazbe – in vsako sojenje v katerokoli smer odraža nespoštljivost do tistega, kateremu se to počne…
vse pohvale tvoji hčerki, ki zna razmišljati in ima vrednote srčnega, spoštljivega človeka, ki zna imeti rada človeka zaradi njega samega in to tudi pri drugih ceni in ji predstavlja vrednoto.
Tega avtorica vi nimate – nobena izobrazba ni tista, ki določa srčnost in spoštljvots človeka, njega kot osebo… mogoče malo o tem tazmislite v vaši družini in se začnete spoštovati ljudi zaradi njih samih in ceniti njihovo delo – torej če je kovinar ceni njegovo delo… če je tvoja hči z magisterijem – je to tudi za spoštovati in vredno, saj je za tem tudi delo in trud… oba sta v svoje izobtaževanje in delo vložila trud in svojo energijo – in oboje je za spoštovati in ceniti – neglede na raven izobrazbe, prav tako sta oba enako vredna spoštovanja kot osebi- spet neglede na raven izobrazbe.
se strinjam tud jaz nekako – razen z zadnjim delm, kjer @teta fani se spuščaš tudi ti sama na nivo sojenja človeka po izobrazbi in zaničevanja tidtih s faksom – ker je v bistvu enako nizkotno kot počne avtorica samo ti to počneš v drugo smer…
torej za ljubezen raumevanje med ljudmi niso pomembne izobrazbe – in vsako sojenje v katerokoli smer odraža nespoštljivost do tistega, kateremu se to počne…
vse pohvale tvoji hčerki, ki zna razmišljati in ima vrednote srčnega, spoštljivega človeka, ki zna imeti rada človeka zaradi njega samega in to tudi pri drugih ceni in ji predstavlja vrednoto.
Tega avtorica vi nimate – nobena izobrazba ni tista, ki določa srčnost in spoštljvots človeka, njega kot osebo… mogoče malo o tem tazmislite v vaši družini in se začnete spoštovati ljudi zaradi njih samih in ceniti njihovo delo – torej če je kovinar ceni njegovo delo… če je tvoja hči z magisterijem – je to tudi za spoštovati in vredno, saj je za tem tudi delo in trud… oba sta v svoje izobtaževanje in delo vložila trud in svojo energijo – in oboje je za spoštovati in ceniti – neglede na raven izobrazbe, prav tako sta oba enako vredna spoštovanja kot osebi- spet neglede na raven izobrazbe.[/quote]
A veš tisti vic, ko se srečata dva družboslovna doktorja znanosti, pa se pogovarjata, kako žena in otroci:
– ja, žena je končno naredila doktorat
– starejši sin je vpisal magisterij
– hči je diplomirala
Ka pa mlajši sin?
– on je pa mehanik, nas vse preživlja…
Sicer pa, poznam kovinarja, ki je zaposlen pri privatniku in zasluži lepa dva jurčka mesečno.
Kar se pa kletvic tiče, poskusi kdaj malo zakleti, mogoče ti štil od metle končno pade iz riti!
Tvoja hči si je izbrala nekoga, ki mu ni pomemben samo startus in zna biti sproščen, če se poroči z njim ali ne, upaj samo, da najde kakega takega človeka, s katerim je lahko ona ona in se ji ni treba ljudem okoli sebe predstavljati z magisterijem na čelu!
OOOOO daj začepi vešča od avtorice!!!
Pa se vprašaj ali pomisli, da lahko tudi njegovi kaj rečejo čez tvojo “popolno” hči! Namreč on ima vsaj službo, tvoja oh in sploh hči jo pa nima!! Njegovi lahko mirno rečejo, da njihov sin preživlja tvojo hči! Praviš, da je prijazen, ni grobjan, jo ima iskreno rad! Kaj bi ti še rada? Zaželi srečo svoji hčerki pa zetu, in se NE vtikuj. Vtikuj se v svoj zakon in svojega moža!!!