je res tako tudi splošno mišljenje?
Kot v naslovu….. zanima me vaše odkrito mišljenje.
Stara sem 42 let. Dva otroka, že najstnika. Mož, poslovnež.
Po rojstvu prvega sina in po končani porodniški sva se z možem skupaj odločila, da ostanem doma. Drugače imam magisterij iz kemije. Zaposlila sem se takoj po srednji šoli, ob delu zaključila faks, vpisala magisterij in ga tudi v roku končala. Delovne dobe imam 8 let.
Mož je zaposlen v ameriškem podjetju, zelo visok položaj, visoka odovornost, posledično tudi visoka plača.
Cca 8.000,00 € neto mesečno, plus dodatki. Vsako četrtletje, če seveda doseže plane, dobi bonus v vrednosti včasih tudi čez 10.000 €. Vse uradno. Davke plačuje v Sloveniji. Ogromno je v tujini, tudi po 14 dni na mesec ali več.
Jaz doma skrbim za hišo, ogromno posestvo, imam tudi svojo njivo, glede zelenjave in sadja imamo popolno samooskrbo. Pač, to mi je užitek, pa tudi dober občutek, da jemo izključno doma pridelano hrano. Kupimo samo meso pri lokalnih rejcih. Aja, tudi jajčka imamo svoja, poleg vrta skrbim tudi za 10 kokoši, 3 pse in 4 mačke.
Vsak dan je na mizi domače kosilo. Otroka sta oba športnika, prisegata na zdravo prehrano.
Če doma na vrtu ni dela, izkoristim čas in se možu pridružim na službeni poti. Tako izkoristiva čas zase, po skoraj 20 letih nama še vedno letijo iskrice.
Finance imava “skupaj”, kakor bi žlehtnobe rekle, on služi jaz zapravljam. 🙂 Zase imam precej majhne potrebe, nekaj športa, kakšen obisk wellnesa, oblačila kolikor je nujno zaradi moževih obveznosti, ta so pač bolj izbrana, najraje sem v kavbojkah in športnih stvareh. Recimo, da zapravim zase kakšnih 300 € mesečno.
V prostem času sem aktivna v nekaj društvih, vse prostovoljno.
Ogromno časa sem posvetila otrokoma, skupaj z njunimi prijatelji smo preživeli še in še časa na potovanjih, morju, naša hiša je bila in je še vedno odprtih vrat, po šoli se še sedaj mularija zbira pri nas.
In kje me zdaj čevelj žuli??
Ta vikend smo se na smučanju slučajno srečali z staaaarimi znanci, menda se nismo vmes videli 10 in več let.
Bla, bla, bla, saj veste, kje kdo živi, kaj ima, s čim se ukvarja…. In ko jaz lepo pošteno povem, da doma špilam gospo in gospodinjo, sta se obe ženi od znancev začeli dobesedno zgražati.
Da to ni nič, da ženska mora imeti službo, da je le tako izpolnjena, da jo le tako mož ceni….
Jaz sem sicer poskušala braniti mojo “lenobo” in jima opisati, da morda s tem, ko sem doma veliko več prispevam k družini , kot da bi bila zaposlena. Da sem včasih tudi po 16 ur na dan v akciji, ponavadi pa moj aktivni delavnik traja nekje 12 ur. Ne poznam dolgčasa.
Vmes se je previdno v pogovor vmešal moj mož in ju malo špiknil, da me zaradi službe v javni upravi za 800,00 € kot jo imata oni dve ne bi prav nič bolj cenil.
Da je nabolj srečen, ko ve, da za dom in otroke skrbim jaz, on pa se lahko brez slabe vesti posveča poslu.
Otroka nama večkrat priznata, da drugje pa starši niso tako dobre volje in nasmejani. Da sva midva glede najinega odnosa ” bolj posebna”.
No, da skrajšam tale roman; zanima me, kako vi gledate na najin način življenja, na žensko, ki je doma.
Povejte odkrito.
Itak, da ne bom zaradi tujih mnenj nič spremenila, morda bom samo malo manj odkrito govorila o mojem “nedelu”
Hvala!
Kaj menim o “gospeh”? Kaj pa vem. Če je tebi v veselje zakaj pa ne. Jaz pač nisem za te fore. Če bi lahko izbirala bi raje bila v vlogi tvojega moža kot pa tebe. Drugače pa, če ima eden dovolj plače da lahko vse preživi tako kot je treba ni nič narobe. Pač ostani doma. Upam le, da ti kdaj tega da si bila doma, ne bo očital. Se na žalost dogaja. Če je tvojemu možu res ok, da si doma potem je ok. Če te seveda ne želi samo kontrolirati. Takih je na žalost dosti.
Jaz sem tega predvsem vajena iz tujine, tako da se mi ne zdi nič čudnega. Kaj nekaj mojih sorodnic (Avstrija in Nemčija) je doma, skrbijo za dom in otroke, možje pa bogato služijo. Pri tem moram povedat, da ti delaš bistveno več kot one, če sama obdeluješ vrt in skrbiš za hišo.
Skratka, če finančno zmorete, se mi to ne zdi niti najmanj čudno. Še posebej, če se doma ne dolgočasiš, ampak se znaš zaposliti, povrh vsega še koristno.
Good for you.
To je popolnoma tvoja stvar oz. vaša družinska. Ti sama pa menda ja najbolje veš, kaj ti paše in ustreza, ne pa neki znanci, ki te že 10 let niso videli. Glede na to, da si izobražena, bi tudi v najhujšem primeru – da se npr z možem kdaj ločita, še zmeraj poiskala primerno službo. Jaz bi rekla predvsem, da ti ostali zavidajo.
Vzgoja otrok, skrb za hišo in prehrano namreč ni mačji kašelj – je 24/7 đob. Pri takih družinskih dohodkih pa se ti res ni treba pretegovat za kakega minimalca – vse to itak s svojim delom prineseš v družinski proračun.
Saj pravim, ne mislim se ozirati na mnenja ostalih.
Zanima me, kakšno to mnenje resnično je.
Tokrat me je pač prvič nekdo tako z neodobravanjem skritiziral.
Morda še to. Z možem imava v lasti 4 nepremičnine, povsod sva oba solastnika.
Na zadnjem obisku ZDA sem bila prisotna na veliko poslovnih dogodkih “njegove” firme, tam niti ena žena ni v službi. Ko sem jim povedala, da je v Evropi ravno obratno, jih je najbolj zanimalo, kdo hudiča potem skrbi za družino……
Bodi vesela, da je lahko tako … in da živite mirno družinsko življenje! Bi pa vseeno gledala dolgoročno in se skušala v nekaj letih zaposliti za polovični delovni čas. Saj veš, otroci zrastejo in človek rabi socialne stike, pa tudi da šole nisi delala kar tja v en dan … V tvojem področju dela ne bo zmanjkalo, tako da se ti ni treba bati. Do takrat pa uživaj!!!
Kja menijo kolegice? Mogoče katero iskreno skrbi zate, ampak dvomim. Verjetno so malo foušaste.
Edini problem, ki se lahko pojavi je, da mož oddide z drugo. Ampak kot sem rekla, mislim da ti za službo dobit ne bi smel biti večji problem.
V vsakem funkcionalnem partnerskem odnosu si partnerja razdelita delo in oba prispevata k družinskemu dobrobitu. Bodisi tako, da sta oba v službi in si tudi domače delo in druge obveznosti primerno razporedita, bodisi na kakšen drugačen način.
Če ima tvoj mož tako dobro službo, ti pa uspešno delaš vse, kar si naštela, sta najbrž izbrala bolj optimalno opcijo, kot če bi imela drugačen sistem in bi on moral predčasno iz službe hodit, ker bi se mu po otroke v vrtec mudilo.
Kaj bo, če bo, ko bo,… enkrat šlo nekaj narobe, je pa brezveze več kot toliko vnaprej razmišljat. Tudi pri parih, kjer sta oba v službi, se zadeve lahko hudo zalomijo. Tista služba za 800 evrov ženski po ločitvi bolj malo pomaga, če se mora izselit iz taščine mansarde in ji bivši še pri preživnini za otroke nagaja.
:), z našim in mojih statusom sem več kot zadovoljna.
Sem že napisala, mnenje drugih me predvsem zanima, ker redkokdo ti ga direktno pove. Oziram pa se na mnenja drugih itak ne.
Na vrtu trenutno solate še ne morem sejati, menda to veš, je še dovolj radiča in motovilca. 🙂
imam pa že posejanih cca 100 paprik, 30 sadik čilijev, danes je v lončke skočilo še 8 vrst paradižnikov, približno 80 sadik obdržim, ostalo pa razdelim. 🙂
Meni se zdi tvoje delo, na vrtu z vzgojo zelenjave, z domačimi živalmi, s čimer poskrbiš, da se vsa družina zdravo prehranjuje, pa to, da otroka znata to cenit in se jima zdita vidva z možem kul, neprecenljivo. In več vredno, kot pa če bi hodila v službo.
Me pa vseeno zanima, kako ti uspe vsak mesec spičit 300 €??? 🙂
Saj pravim, ne mislim se ozirati na mnenja ostalih.
Zanima me, kakšno to mnenje resnično je.
[/quote]
Odvisno, kolikšno finančno varnost dejansko imaš, v kolikor se karkoli zgodi – gresta npr. narazen. To je velik dejavnik, roko na srce.
Kar se pa službe tiče – tvoje – je pa tako, da pri tvojih letih, brez nekih izkušenj oz. s tako dolgo dobo brez službe… se je na to bolj malo za zanašat, žal.
Ce res štimajo odnosi in ste vsi kot družina zadovoljni, je to čist ok. Sploh ko praviš, da skrbiš za njivo živali in otroke… lahko si samo srečna, da je tako. Tiste, ki pa so te zaradi tega obsojale, pa so zèeeelo ljubosumne, ker same ne premorejo minimalno plačo, pridejo domov utrujene… tako otroci kot tudi mož nimajo nič od njih.
Saj pravim, ne mislim se ozirati na mnenja ostalih.
Zanima me, kakšno to mnenje resnično je.
Tokrat me je pač prvič nekdo tako z neodobravanjem skritiziral.
Morda še to. Z možem imava v lasti 4 nepremičnine, povsod sva oba solastnika.
Na zadnjem obisku ZDA sem bila prisotna na veliko poslovnih dogodkih “njegove” firme, tam niti ena žena ni v službi. Ko sem jim povedala, da je v Evropi ravno obratno, jih je najbolj zanimalo, kdo hudiča potem skrbi za družino……[/quote]
sama še nimam otrok, pa vendar se mi zdi super, da se lahko posvetiš polno družini, otrokom – ta čas z njimi je pravo bogastvo, to je največ kar jim lahko daš, jim ostane za vedno :)… pa tudi da lahko vse skrbiš -domača hrana, kosilo vsak dan je zlata vredna 🙂 tudi to je delo – kuhanje pospravljanje itd… in tudi za vso to delo se rabi čas in je nekaj vredno in zato je prav,d a je cenjeno…
in lepo je, da tvoj mož to ve in ceni… in ceni, opazi in spoštuje to tvoje delo in tebe 🙂
… edino za pokojnino tvojo poskrbi vsa ta leta, ko si doma – na to misli, tega ne pozabiti 🙂
Srečno 🙂 lepo je brati takšne poste,d a so tako srečne družinice v odnosih in razumevanju 🙂
Jaz sem bila po rojstvu drugega otroka 3 leta doma, samo eno leto razlike med obema, pa še prvi je imel do vstopa v šolo precejšnje zdravstvene težave. Skbela za hišo, vrt, kuhala vsak dan, mož z odgovorno službo je prihajal domov preutrujen za kakšno konkretno pomoč. Zdaj sem že deseto leto zapored v službi in delam vse, kar sem počela prej in še službo. Sem neprimerno bolj zadovoljna, samozavestna, mirna., čeprav tudi včasih prekurjena..Pri nas tudi ni šlo za finančne potrebe, moja plača je nižja od moževe(čeprav od viška ne boli glava), meni se enostavno zdi najbolj naravno, da ženska hodi v službo. Bolj držiš korak z napredkom na vseh področjih, samo doma kar nekako počasi izgubljaš intelektualni tempo in naboj, ne morem si zamišljati, da bi bila v vlogi teh ameriških žena z vprašanji, kdo da skrbi za družino. Potem v oprah šovu gospodinje jamrajo, kako težko jim je, ne sfolgajo napolnit par strojev perila, pospravit, skuhat, se ukvarjat z otroci, ritem se jim je upočasnil, ne uspejo več dati v višjo prestavo. Dopuščam pa možnost, da so nekatere ženske res izjema in nosijo v sebi silno ustvarjalnost, konceptivno razmišljanje,,ki ju lahko udejanijo tudi, če ne hodijo v službo. Čeprav sama nisem taka, ne bi nikoli komentirala tvoj status gospodinje na način, kot sta ga tvoji znanki, mislim,..sploh ga ne bi komentirala. Če pa tvoj post , že dejstvo, da te komentar na tvoj status prizadene ali zmoti, pomeni skrito vprašanje, “kaj mi je storiti?”‘bi takoj predlagala , da pojdi v službo.
:), z našim in mojih statusom sem več kot zadovoljna.
Sem že napisala, mnenje drugih me predvsem zanima, ker redkokdo ti ga direktno pove. Oziram pa se na mnenja drugih itak ne.
Na vrtu trenutno solate še ne morem sejati, menda to veš, je še dovolj radiča in motovilca. 🙂
imam pa že posejanih cca 100 paprik, 30 sadik čilijev, danes je v lončke skočilo še 8 vrst paradižnikov, približno 80 sadik obdržim, ostalo pa razdelim. :)[/quote]
Super, pridna .-)