Komaj 2 leti star otrok že zna na pametnem telefonu priti na Youtube in najti risanko
Kolegičin 2 leti star otrok zna na pametnem telefonu priti do risanke na Youtubu. Enostavno poišče ikono za Youtube in ko se odpre, kaže njegovo risanko med najpogosteje gledanimi videi. In tako lahko gleda risanko. Ampak to še ni vse. Ko se risanke naveliča, brska tudi po ostalih videih! Madona, saj otrok zna več, kot pa kakšen starec!
Se vam to zdi normalno? Meni ne.
s svojim vprašanjem kažeš, kako zelo ne razumeš sodobnih tehnologij, ki v večini niso narejene za nas, odrasle, ampak za otroke …
majhni otroci nimajo nobene druge uporabniške izkušnje kar se tiče telefonov, računalnikov ipd. enostavno primejo v roke gadget in poskusijo, dejansko nimajo kaj falit.
če jim je kdorkoli samo 1x pokazal kako se pride do želenega cilja, ga naslednjič sami najdejo BP, sicer pa poskušajo …. res ne vem kaj tu ni normalno?
moja isto
na mojem pametnem telefonu zna najti talking toma, včasih ji rata tudi youtube vklopit in mašo pogledat, pa zna poklicat atija, in babi 1 in babi 2
ji rečeš pokliči babi marto, jo bo šla poklicat.
ni še dve leti
tile telefoni niso glih atomska fizika, a veste….
no, meni je bolj všeč to, da se zna sama obut :))))
kaj pa je tu kaj posebnega..vzame telefon, klikne ikono in gleda..kot da bi si vklopil avto na daljinca..pa če še mora prej tipkovnico odklent, ni big deal…drugo pa je, da mu mama to pusti..moja dva nista gledala nobenih tablic in igric na telfonu do nekje 4-5 leta…oziroma večji malo kasneje, ker enostavno nismo kupili, mlajši pa malo prej, ker je gledal pri večjem..
To je nekaj čisto normalnega. Otrok to vidi (npr. od staršev) in se enostavno “nauči na pamet”.To ni nobena inteligenca. Tako kot je rekel nekdo zgoraj, da po drugi strani pa otrok ne bo sposoben sestaviti dveh stavkov.
Inteligenca je na splošno zelo relativna stvar.
Moj pokojni brat je npr. pred več kot 50 leti , ko je bil star dobrih 6 let, šel sam z vlakom h zobozdravniku. Midva z mojim sošolcem sva pri šestih letih skupaj hodila h verouku (je bilo daleč več kot 2 km, po gozdu) in se ni nihče za to sekiral. Midva sva šla lepo po poti gor in dol in nikoli se ni nič zgodilo. Sami smo hodili tudi peš v šolo in bili samostojni tudi pri domačih nalogah. Nihče nam ni “spodritval”. Vse smo si zrihtali sami, sami smo šli na vlak ali avtobus.
ne si misliti, moj nečak je pri 2 letih znal zamenjati vse CD-jke, si naštimati risanke, so se z njegovimi dosežki hvalili, da so bili že tečni.
No v 3. razredu je pisal neke dodatne teste, da so mu dovolili prehod v 4. razred, saj se starša nikakor nista strinjala s ponavljanjem. No letos je negativen pri 3 predmetih.
Jaz sem tudi cca generacija tvojega brata. Takrat otroci večinoma nismo gledali televizije, ker je marsikje niso imeli, pa tudi programa je bilo zalo malo. Tudi telefonov ni bilo, smo se pa naučili telefonirat, mami v službo recimo, iz telefonske govorilnice – ko smo bili dovolj veliki, da smo dosegli številčnico. Sami smo hodili v šolo (marsikdo že v vrtec), glasbeno šolo, k telovadbi, na razne šolske krožke, tudi s šolo smo se več ali manj sami ukvarjali. Mislim, da je vse navedeno dosti več vredno kot to, da zna dveletnik pritisnit en knof na telefonu in gledat risanko.
Tudi nas si zna pri teh letih poiskat risanko ce mu dovolim vzeti telefon. Pa zato ni tezav s komunikacijo. Tvori stavke, prosi in se zahvali,si gre sam po copate in se potrudi da si jih obuje. Hodi sam na wc,odnese perilo v kos za oprat…. Kaj ima pa to veze z dvema pritiskoma na telefonu? A naj mu prikrivamo vso tehnologijo ki obstaja? Ce je mera zdrava ne more bit hude skode bi rekla.