Forum: Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Osebna rast

Odgovori Nova tema
Default avatar Delo na sebi 17 Jan 2016 16:03

Vsi, s katerimi sem v medsebojnih odnosih mi vedno govorijo, da sem preveč zavrta, zadržana, zategnjena in da moram delati na sebi.
Saj, ko sem sam s svojimi najbližjimi še nekako gre, opravljam svoje obveznosti, poklepetam s sosedi, sodelavci, toda, ko grem na kakšno prireditev, praznovanje ali zabavo, takrat res prav "zamrznem". Iz mene ni nič, kot bi ne znala govoriti običajnih stavkov, kot bi ne znala komunicirati, kot da sem skrajno zakompleksana. In tudi počuti se slabo. Ne znam zorganizirati kakšne zabave, družbene prireditve, sem takorekoč ničla, ko je za izstopati iz sivega vsakdana in se sprostiti.
Tisti, ki se zavedajo, da bi morala biti bolj samoiniciativna, mi govorijo, da naj delam na sebi, da naj gradim svojo osebno rast.
Toda nihče mi pravzaprav ne zna povedati kaj je to.
In tako gre moje življenje naprej brez dela na sebi, brez osebne rasti in priznam, da sinoči, ko se "organizirala" praznovanje, je bilo to ena izmed mnogih polomij. Prisiljeno, dolgočasno, brezvezno.
Če imate kakšne izkušnje, mi svetujte.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Passe 17 Jan 2016 16:08

Prikaži citatDelo na sebi napisal:
Vsi, s katerimi sem v medsebojnih odnosih mi vedno govorijo, da sem preveč zavrta, zadržana, zategnjena in da moram delati na sebi.
Saj, ko sem sam s svojimi najbližjimi še nekako gre, opravljam svoje obveznosti, poklepetam s sosedi, sodelavci, toda, ko grem na kakšno prireditev, praznovanje ali zabavo, takrat res prav "zamrznem". Iz mene ni nič, kot bi ne znala govoriti običajnih stavkov, kot bi ne znala komunicirati, kot da sem skrajno zakompleksana. In tudi počuti se slabo. Ne znam zorganizirati kakšne zabave, družbene prireditve, sem takorekoč ničla, ko je za izstopati iz sivega vsakdana in se sprostiti.
Tisti, ki se zavedajo, da bi morala biti bolj samoiniciativna, mi govorijo, da naj delam na sebi, da naj gradim svojo osebno rast.
Toda nihče mi pravzaprav ne zna povedati kaj je to.
In tako gre moje življenje naprej brez dela na sebi, brez osebne rasti in priznam, da sinoči, ko se "organizirala" praznovanje, je bilo to ena izmed mnogih polomij. Prisiljeno, dolgočasno, brezvezno.
Če imate kakšne izkušnje, mi svetujte.
Ker tudi oni ne vedo, kaj je to, ti pač ne morejo povedati. Osebna rast je bila nekaj časa moderna, vsi so jo imeli "polna usta", zdaj je pa že passe.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ma pusti... 17 Jan 2016 16:20

Pusti nakladanja.

Vse, kar moraš je to, da se sprejmeš takšno, kot si. Pa razloži še tem znancem, naj te sprejmejo takšno, kot si, ne pa, da opletajo z nekimi spremembami in te sekirajo za brezveze.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Robi..... 17 Jan 2016 16:21

Prikaži citatPasse napisal:
Osebna rast je bila nekaj časa moderna, vsi so jo imeli "polna usta", zdaj je pa že passe
Ja, zdaj je moderni perfekcionistični egoizem. :)
Vsi sami popolni, drugi vsi nepopolni. Le kdo bi še potem sploh kaj delal na sebi ?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar to pa ni res! 17 Jan 2016 16:37

Prikaži citatPasse napisal:
Prikaži citatDelo na sebi napisal:
Vsi, s katerimi sem v medsebojnih odnosih mi vedno govorijo, da sem preveč zavrta, zadržana, zategnjena in da moram delati na sebi.
Saj, ko sem sam s svojimi najbližjimi še nekako gre, opravljam svoje obveznosti, poklepetam s sosedi, sodelavci, toda, ko grem na kakšno prireditev, praznovanje ali zabavo, takrat res prav "zamrznem". Iz mene ni nič, kot bi ne znala govoriti običajnih stavkov, kot bi ne znala komunicirati, kot da sem skrajno zakompleksana. In tudi počuti se slabo. Ne znam zorganizirati kakšne zabave, družbene prireditve, sem takorekoč ničla, ko je za izstopati iz sivega vsakdana in se sprostiti.
Tisti, ki se zavedajo, da bi morala biti bolj samoiniciativna, mi govorijo, da naj delam na sebi, da naj gradim svojo osebno rast.
Toda nihče mi pravzaprav ne zna povedati kaj je to.
In tako gre moje življenje naprej brez dela na sebi, brez osebne rasti in priznam, da sinoči, ko se "organizirala" praznovanje, je bilo to ena izmed mnogih polomij. Prisiljeno, dolgočasno, brezvezno.
Če imate kakšne izkušnje, mi svetujte.
Ker tudi oni ne vedo, kaj je to, ti pač ne morejo povedati. Osebna rast je bila nekaj časa moderna, vsi so jo imeli "polna usta", zdaj je pa že passe.
To ni nikoli pase, je pa res, da se ne zgodi praznim ljudem, je treba malo gledat okoli sebe, poslusat, se sprasevat in si odgovarjat, pa se in se...
Najbolj visoko so babice in dedki, stari ljudje, ki jih je zivljenje nekaj naucilo, cisto spontano. Mi imamo moznost, da ta proces malo spodbudimo, da se zavedamo, kaj nam zivljenje nosi in da dosezemo nivoje starih modrih ljudi vsaj v srednjih letih.
Navdelavnice in ostala pranja mozganov pa ne hodit, skoda denarja, ker ti ljudje niso kodri, so le odkrilimneko toplo vodo, ki jo potem vsem prodajajo...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar jfztii 17 Jan 2016 16:45

Se strinjam z zgornjim mnenjem,da so razne delavnice za osebnostno rast, kako lažje priti do ciljev v življenju ali pa svetovanja za razna pokojninska varčevanja eno navadno pranje možganov,samo da iz ljudi potegnejo čim več denarja.ko bo pa treba to izplačat pa nikjer ne bo več nikogar in nihče ne bo o tem nič več vedel.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar različni smo! 17 Jan 2016 16:48

Ne bi raje delala tistega, kar ti je blizu, v čemer uživaš, kjer se najdeš? Ni vsak dober vrtnar, nekaterim je mučno ždenje ob knjigah, nismo vsi enako družabni, pa tudi organizacija zabav ne leži vsakomur. Če z lahkoto shajaš brez dejavnosti, ki bi jih po mnenju znancev morala obvladati, jim le povej, da to ni tvoja naloga.
Delo na sebi ne pomeni postati univerzalen ali najboljši v dejavnostih po izboru drugih! Bolj pomeni raziskovati sebe, najti lastne interese in jih živeti tako kot je tebi prav.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar siva miš 17 Jan 2016 16:57

Tudi jaz sem žee celo življenje neka siva miš, tako mislim. Dolgo sm zavidala sodelavki, ki je bila zelo gobčna, z vsakim je navezala stik. Zakaj nisem jaz takšna??
Potem sem spoznala, da seem to, kar sem. Z vso svojo preteklostjo, geni, sedanjostjo.
Tudi brala sem veliko o osebni rasti, duhovnem napredovanju.....dokler bereš, se ti zdi, saj je enostavno, v praksi pa sem spet samo jaz.
Tako sem se kar sprijaznila, da sem oseba, ki nikoli ne bo operirala z neskončnimi prijatelji....ne bom hodila na bučne zabave, dovolj so mi družina, sprehodi, občasno kino....
Dolgo sem bila tudi jaz nesrečna, ker bi bila rada kot nekdo drug.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar gibanje, gibanje 17 Jan 2016 16:57

Mislim, da sproščanje, meditacija, dihanje in telesne vaje pomagajo, da smo bolj skoncentrirani in posledično se laže uveljavimo v družbi to pa pomeni, če vztrajamo-delo na sebi in osebno rast.
Sicer pa gibanje in še enkrat gibanje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ni rečeno 17 Jan 2016 17:28

Prikaži citatgibanje, gibanje napisal:
Mislim, da sproščanje, meditacija, dihanje in telesne vaje pomagajo, da smo bolj skoncentrirani in posledično se laže uveljavimo v družbi to pa pomeni, če vztrajamo-delo na sebi in osebno rast.
Sicer pa gibanje in še enkrat gibanje.
Ne sodi po sebi!

To je zate pomembno, zame in za nekoga drugega pa kaj tretjega!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ma pusti.... 17 Jan 2016 17:29

In spet ste tisti, ki osebno rastete, napadli tisto, ki v to ne verjame, namesto, da bi avtorici razložili, kaj osebna rast je.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar zakaj bi? 17 Jan 2016 17:39

Tudi jaz bi bila takšna, kot ti, če bi prirejala neke zabave in praznovanja. Zato posledično pač tega ne počnem in potem se nima niti kdo usajati v to, kakšna sem. Delam to kar mi paše in če mi ne paše biti dvorni norček, mi pač ne. Mislim, da ti nekako čisto preveč želiš ustreči drugim, zato pa so stvari, kot so. Zato tudi pripombe in vse. Jaz še 1x nisem slišala kakšne pripombe na moj račun, ker zabave niti ne priredim.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar samozavest s samopodobo 17 Jan 2016 17:46

Prikaži citatDelo na sebi napisal:
Vsi, s katerimi sem v medsebojnih odnosih mi vedno govorijo, da sem preveč zavrta, zadržana, zategnjena in da moram delati na sebi.
Saj, ko sem sam s svojimi najbližjimi še nekako gre, opravljam svoje obveznosti, poklepetam s sosedi, sodelavci, toda, ko grem na kakšno prireditev, praznovanje ali zabavo, takrat res prav "zamrznem". Iz mene ni nič, kot bi ne znala govoriti običajnih stavkov, kot bi ne znala komunicirati, kot da sem skrajno zakompleksana. In tudi počuti se slabo. Ne znam zorganizirati kakšne zabave, družbene prireditve, sem takorekoč ničla, ko je za izstopati iz sivega vsakdana in se sprostiti.
Tisti, ki se zavedajo, da bi morala biti bolj samoiniciativna, mi govorijo, da naj delam na sebi, da naj gradim svojo osebno rast.
Toda nihče mi pravzaprav ne zna povedati kaj je to.
In tako gre moje življenje naprej brez dela na sebi, brez osebne rasti in priznam, da sinoči, ko se "organizirala" praznovanje, je bilo to ena izmed mnogih polomij. Prisiljeno, dolgočasno, brezvezno.
Če imate kakšne izkušnje, mi svetujte.
Glede česa pa naj bi bila zavrta ali zategnjena? A sedaj, če zablokiraš ob neznanih ljudeh, pomeni že, da si zategnjena in zavrta? Zakaj bi pa morala biti do vseh kot odprta knjiga, po kateri se bodo plazili še tisti, ki jim ni treba?
Mogoče ti manjka prej kakšna samozavest in kanček boljše samopodobe in te ne bo niti tišina motila.
Da se pa človek v nekaj sili, ko je zraven že v naprej še prepričan, da bo nekaj skupaj sestavil, pa se mu že pri sestavljanju ruši, pa ponavadi ne prinese čudeža.
Glede samoiniciative jo ponavadi nesamozavestni ljudje manj izražajo in se tudi iz naslova tega raje držijo v ozadju.

Otroku, ki bo nekdo konstantno vcepljal, da je cepec, da nič ne zna, da ni sposoben, da je ničvreden, da je butec in še ostale negativne nalepke, ki jih dobi, bo takšen začel prevzemati vzorec, da je temu res tako in se bo temu primerno tudi obnašal do sebe, drugim bo pa zmanjšal mejo svoje lastne cene.
In če ti tvoji t.i. prijateljski krogi tako stremijo k osebni rasti, bi lahko vedeli, da se osebna rast ne petelini tako, da nekomu govoriš konstantno o njegovih pomanjkljivostih, temveč, da mu kot "boljši" ali dozorel pomagaš, da oseba najde ali zna izraziti svoje kvalitete, ki nekje pod žimnico tičijo. Tisti, ki znajo človeka le degradirati ali mu pridigati brez lastnega vzora, kako se naj obnašajo, so še zdaleč od kakšne osebne rasti, ob kateri so celo kaj zrasli ali razširili svoje poglede. Prav tako bi tovrstni lahko vedeli, da spremenijo lahko le sebe, drugi se bodo tudi le takrat, kadar bodo sami to želeli in ne, kadar bodo oni to želeli.

Morda sama pri sebi razmisli, ali glede tega, kar ti drugi povedo o tebi, kaj drži in če meniš, da bi bila kakšna sprememba res dobrodošla zaradi tebe in ne drugih, jo poskušaj po korakih spremeniti.
Premisli zraven, če te ljudje, ki te obkrožajo s svojimi sugestijami bremzajo ali pa dejansko z njimi rasteš. Vprašaj se še, ali boš živela tako, da bo drugim všeč ali boš živela tako, da bo najprej tebi všeč in boš s tem zadovoljna in tega ne boš spreminjala zato, ker nekomu tretjemu to ni všeč.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Robi..... 17 Jan 2016 18:00

Osebna rast je proces samospoznavanja, v katerem spoznavamo in presegamo svoje vzorce in prepričanja, zaradi katerih smo nesrečni ali trpimo.
Krepimo vero in zaupanje vase ter se naučimo v polnosti živeti s tem, kar smo.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Desiderius_da_Pietri 17 Jan 2016 18:43

Prikaži citatDelo na sebi napisal:
Vsi, s katerimi sem v medsebojnih odnosih mi vedno govorijo, da sem preveč zavrta, zadržana, zategnjena in da moram delati na sebi.
Saj, ko sem sam s svojimi najbližjimi še nekako gre, opravljam svoje obveznosti, poklepetam s sosedi, sodelavci, toda, ko grem na kakšno prireditev, praznovanje ali zabavo, takrat res prav "zamrznem". Iz mene ni nič, kot bi ne znala govoriti običajnih stavkov, kot bi ne znala komunicirati, kot da sem skrajno zakompleksana. In tudi počuti se slabo. Ne znam zorganizirati kakšne zabave, družbene prireditve, sem takorekoč ničla, ko je za izstopati iz sivega vsakdana in se sprostiti.
Tisti, ki se zavedajo, da bi morala biti bolj samoiniciativna, mi govorijo, da naj delam na sebi, da naj gradim svojo osebno rast.
Toda nihče mi pravzaprav ne zna povedati kaj je to.
In tako gre moje življenje naprej brez dela na sebi, brez osebne rasti in priznam, da sinoči, ko se "organizirala" praznovanje, je bilo to ena izmed mnogih polomij. Prisiljeno, dolgočasno, brezvezno.
Če imate kakšne izkušnje, mi svetujte.
Na tem svetu s(-m-)o tudi taksni ljudje. Statisticno gledano nas je nekje med eno tretjino do eno polovico v posamezni "generaciji". Danes je resda pogosto moc dobiti obcutek, da je (predvsem na druzabnih dogodkih) bolj zazeljeno obnasanje v slogu samopromocije.

Nizka toleranca za neumnisti

________________________________________________________________________________________________________
» Vztrajaj! «

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Rok-1 17 Jan 2016 18:46

Prikaži citatDelo na sebi napisal:
...da naj gradim svojo osebno rast.
Toda nihče mi pravzaprav ne zna povedati kaj je to..
Zadeva v osnovi ni komplicirana - kompleksna in komplicirana je izvedba. Če se lotiš resno imaš dela za vsaj 10 let.

Gre za to, da ugotoviš ZAKAJ delaš kar delaš (ali ne delaš), kaj je tisto kar te zadržuje ali priganja v določeno delovanje (ravnanje, vedenje) - pa nima racionalne (smiselne) osnove oz. razloga.
In tu ne gre za racionalne ugotovitve, ampak za čustveno razumevanje in dojemanje. Ponavadi gre za prepoznanje strahov iz otroštva, nezavedno prevzetih vzorcev obnašanja ali razmišljanja, ki sedaj niso več funkcionalni, itd.
Potem pa je treba ta ravnanja in čustva, ki že itak zbledijo, ko jih jasno opišeš in prepoznaš, nadomestiti z odraslimi in funkcionalnimi ravnanji / doživljanji in na koncu je potrebno ta nova ravnanja utrditi, da postanejo avtomatična.

Za to gre.

Res pa cel kup ljudi, ki so jih polna usta "osebne rasti" misli, da je to to, da hodiš malo na meditacijo ali jogo...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Rok-1 17 Jan 2016 18:50

P.S. Pri celi zadevi, pa se ti lahko zgodi tudi to, da ugotoviš da pravzaprav nimaš nekih nefunkcionalnih vzorcev in da deluješ kot deluješ - samo zato, ker zelo dobro poslušaš sebe.

In potem ostaneš takšna kot si - samo da točno veš zakaj.
Kar je pa tudi dober občutek.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Desiderius_da_Pietri 17 Jan 2016 18:51

Zakaj bi sploh kdorkoli potreboval motivacijo od drugih?!?

________________________________________________________________________________________________________
» Vztrajaj! «

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar kako lepo napisano 18 Jan 2016 07:54

[quote="Robi....."]Osebna rast je proces samospoznavanja, v katerem spoznavamo in presegamo svoje vzorce in prepričanja, zaradi katerih smo nesrečni ali trpimo.
Krepimo vero in zaupanje vase ter se naučimo v polnosti živeti s tem, kar smo
.[
/quote]

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh