Spodaj je ena tema v kateri avtorica sprašuje o obiskih v cerkvah.
Mene pa zanima, koliko vas je takih parov v katerih je en veren in hodi v cerkev, drugi pa je ateist.

Midva sva že taka, jaz rada hodim in sem verna, moj je pa ateist in ga te stvari ne zanimajo in ga ne silim niti hočem v karkoli prepričevat pa vse klapa.

koliko vas je takih parčkov?

Jaz nisem v takem paru, ampak ne bi pa mogla imet vernega partnerja, vsaj katolika ne (in kakšnega muslimana). Sploh ne vem, kako to lahko deluje. Jaz ne bi mogla bit z nekom, ki nasprotuje moji pravici do splava, nasprotuje kontracepciji je še član tako seksistične inštitucije, ki še žensk ne obravnava enakopravno (ne moremo bit duhovnice) in za češnjo na torti še verjame, da se bom po smrti večno cvrla v peklu, ker ne delim njegovih groznih prepričanj. Jaz mam rada odrasle ljudi, ne pa otrok, ki verjamejo v pravljice, ki za sabo potegnejo še realne grozljive posledice.

Brez skrbi…taka kot si sigurno ne bos vsec katoliku, ker si obtozujoca, zagrenjena in zaljiva.

Midva sva oba kristjana, možev brat pa ima ženo popolno ateistko in sta že 20 let poročena(on cerkveno, ona ne). Otroka dejavna v župniji, zdaj že mladostnika… Kako bo v prihodnosti ne moreš vedet. Njegova žena ga ne ovira, on pa nje ne sili. Pri nalogah za verouk jim je pomagala, v molitev se ne vključuje in tudi nohče ne vpliva nanjo. Misli, da v razširjeni družini to vsi normalno sprejemamo, ona pa nas.

Ti v bistvu nisi za nikogar dobra partija. Nepripravljena na prilagajanje, nobenih kompromisov…tvoja pravica do splava? Se ti ne zdi, da ima oče otroka tudi neko besedo o tem, če ti že otrok nič ne pomeni?
Sicer ne vem o kakšnih grozljivih posledicah govoriš ti, jaz jih vidim v tem, da bo nekdo nekoč dejansko moral trpeti tebe ob sebi.

Ti v bistvu nisi za nikogar dobra partija. Nepripravljena na prilagajanje, nobenih kompromisov…tvoja pravica do splava? Se ti ne zdi, da ima oče otroka tudi neko besedo o tem, če ti že otrok nič ne pomeni?
Sicer ne vem o kakšnih grozljivih posledicah govoriš ti, jaz jih vidim v tem, da bo nekdo nekoč dejansko moral trpeti tebe ob sebi.[/quote]

Ja, res je, tudi ateist bi imel težave z njo.

in kako bi zadeva klapala, če ona svojih otrok ne bi hotela cerkveno vzgajat?
sem ateist, sicer sem bila vzgojena z vsemi zakramenti do birme, ampak s cerkvijo nočem imeti nič več in tudi otroka nočem ne krstit, kaj šele h kakemu verouku pošiljat.

kakor hitro ateist v verni družini izrazi nasprotovanje vzgoji otroka, pa se vse spremeni, kaj?

mimogrede, če je tvoj brat taka verna duša, zakaj pa ni mogel otrokom pomagat veroučnih nalog delat?

Pokristjanila sem se pred 25 leti, ker je mož iz katoliške družine. Nobenih problemov, otroke sva vzgojila in jih poslala v svet z nekaj znanja več, tavlka je svojega fanta celo spoznala na srečanju katoliške mladine. Ko sva pred 13 leti zvedela, da bo otrok, ki sem ga nosila, (neplanirano a vseeno željen) po vsej verjetnosti hudo prizadet, sva se skupaj odločila za splav, nimava nobene moralne zadrege glede cerkvenih pravil glede tega, ker je to najina osebna zadeva ne crrkvena in celo danes bova oba za in tako naprej.
Jasno je, ( vsaj tistim malo mislečim) da za svoja dejanja odgovarjaš sam in kot je rekla tašča, na koncu bo vsak svojo malho nesel v mlin na obračun. Ekola te še kaj zanima?

Brez skrbi…taka kot si sigurno ne bos vsec katoliku, ker si obtozujoca, zagrenjena in zaljiva.[/quote]

In obratno 😉

…manj so mi cerkvena pravila blizu.

Tako, da se ravnam po svojem razumu in pameti.V cerkev pa ne hodim več.Ni potrebe.
Če pa drugi hodijo, me ne moti.

in kako bi zadeva klapala, če ona svojih otrok ne bi hotela cerkveno vzgajat?
sem ateist, sicer sem bila vzgojena z vsemi zakramenti do birme, ampak s cerkvijo nočem imeti nič več in tudi otroka nočem ne krstit, kaj šele h kakemu verouku pošiljat.

kakor hitro ateist v verni družini izrazi nasprotovanje vzgoji otroka, pa se vse spremeni, kaj?

mimogrede, če je tvoj brat taka verna duša, zakaj pa ni mogel otrokom pomagat veroučnih nalog delat?[/quote]

Če ni kompromisa o taki zadevi, ni partnerstva. Poznam par, ki sta prevzela ateizem, nobenega problema, pač dogovor, sedaj pa njuna hči prejema zakramente, ker je pač ljubezen naredila svoje, in nimajo s tem nobenih problemov.

Jaz sem ateistka in ne bi nikoli mogla biti z vernikom katerekoli vere, priznam. Ker je skregano z vsem, kar jaz verjamem. Nikoli ne bi mogla dovoliti, da otroku polnijo glavo s takšnimi traparijami in ga silijo v cerkev. Ko je otrok odrasel, je drugače, ker ima pravico do izbere. Verniki pa otrokom svojo vero vsilijo.
Poznam par, kjer en ni veren, drug je. Ampak ker on ni veren zato, ker mu je enostavno vseeno, gre iz solidarnosti zraven v cerkev in dovoli, da otroke drugi partner vzgaja v verskem duhu.
Jaz svoj ateizmen preveč resno jemljem, da bi lahko gladko povozila te del sebe. Tega tudi zaradi ljubezni ne bi naredila, zato sem si našla ateista.

Dejansko je tako, da gornji zakoni funkcionirajo zato, ker se je ateist strinjal s cerkveno vzgojo. Če se ne bi strinjal bi zakon propadel.
Moj mož ima vse zakramente, ni ateist je pa močno proti cerkvi kot instituciji. Otroci niso krščeni in to sva imela razčiščeno pred poroko. Če bodo otroci kot odrasli želeli zakramente jih bodo naredili. Dokler nimajo moči se sami odločati pa ne. Če se v tem delu ne bi strinjala ne bi ostala skupaj.

To pa ne bi šlo. Razen, kot je že zgoraj omenjeno, če se podredi ateist.

Že stare mame skačejo v luft, če mladi ne pošljejo otroka k verouku, kaj šele partner. Kaj bodo pa sosedje rekli?
Itak je pa vera dandanašnji tako spolitizirana, da sploh ni več osebna vera.

Ti v bistvu nisi za nikogar dobra partija. Nepripravljena na prilagajanje, nobenih kompromisov…tvoja pravica do splava? Se ti ne zdi, da ima oče otroka tudi neko besedo o tem, če ti že otrok nič ne pomeni?
Sicer ne vem o kakšnih grozljivih posledicah govoriš ti, jaz jih vidim v tem, da bo nekdo nekoč dejansko moral trpeti tebe ob sebi.[/quote]

haloooo, naj se partner prilagodi in končno odraste v pravo življenje, ne pa v neke hinavske pravljice!

Ha ha tipično. Kakor hitro katolikom predočišto, kar sami širijo, s ezačnejo branit, da si žaljiv in da v bistvu oni v to niti ne verjamejo tako zelo. Kakor hitro nekdo reče, da ne more biti skupaj z osebo, ki verjame v nevidne sile, boga, devico marijo, nebesa, pekel, si po njihovo žaljiv.

Ti v bistvu nisi za nikogar dobra partija. Nepripravljena na prilagajanje, nobenih kompromisov…tvoja pravica do splava? Se ti ne zdi, da ima oče otroka tudi neko besedo o tem, če ti že otrok nič ne pomeni?
Sicer ne vem o kakšnih grozljivih posledicah govoriš ti, jaz jih vidim v tem, da bo nekdo nekoč dejansko moral trpeti tebe ob sebi.[/quote]

Ja, res je, tudi ateist bi imel težave z njo.[/quote]

Kot da s tabo en bi imel težav tako vernik, kot ateist.

in kako bi zadeva klapala, če ona svojih otrok ne bi hotela cerkveno vzgajat?
sem ateist, sicer sem bila vzgojena z vsemi zakramenti do birme, ampak s cerkvijo nočem imeti nič več in tudi otroka nočem ne krstit, kaj šele h kakemu verouku pošiljat.

kakor hitro ateist v verni družini izrazi nasprotovanje vzgoji otroka, pa se vse spremeni, kaj?

mimogrede, če je tvoj brat taka verna duša, zakaj pa ni mogel otrokom pomagat veroučnih nalog delat?[/quote]
Ja seveda, itak sta se pred poroko zmenila v smislu: mož ne bo silil žene in ona ne bo proti verski vzgoji. Če se ne bi zmenila itak ni šans da gre to skoz.
Vprašanje pa je kako gre njej morda vse na živce…to pa ne vem. V teh letih ni dajala tega občutka. Veroučne naloge je najbrž pomagala pa zato, ker oče ni imel cajta…pojma nimam. Meni se je itak zdelo čudno ko so otroci rekli da mami pomaga… Drugače je pa to možev brat-ne moj. Moj je žal mlad umrl.

Mislim, datale vaša svakinja ni ravno prava ateistka, ker če bi bila, ne bi otroci hodili k verouku, pa da bi jim še naloge pomagala delat.

Še ena taka. Noben od naju ni veren, vzgajana tudi nisva bila tako. Nikoli si ne bi izbrala vernega partnerja, to itak hitro ugotoviš po kaki kavi, dveh lahko.

Problem je tam, kjer en kasneje v zakonu npr. postane novo rojeni kristjan ali kaj podobnega. Tam pa odvisno kako hudo bi bilo, če precej, bi se kar ločila raje, kot da sem z nekom, ki tekom zveze naredi 180° obrat in ima popolnoma drugačne poglede na svet.

Partnerja morata biti kompatibilna, vera je ena večjih stvari in ne vem kako vam enim rata bit v srečni zvezi, če sta tu čist kontra en drugemu.

Ti v bistvu nisi za nikogar dobra partija. Nepripravljena na prilagajanje, nobenih kompromisov…tvoja pravica do splava? Se ti ne zdi, da ima oče otroka tudi neko besedo o tem, če ti že otrok nič ne pomeni?
Sicer ne vem o kakšnih grozljivih posledicah govoriš ti, jaz jih vidim v tem, da bo nekdo nekoč dejansko moral trpeti tebe ob sebi.[/quote]

Ja, res je, tudi ateist bi imel težave z njo.[/quote]

Ma ne bluzite.
Enako kot nekdo noče bit z vernim, se pravi si izbere partnerja, ki je tudi ateist, potem izbere tudi takega, ki je pro-choice in zagovarja splav.
Kakor nekdo, ki je ateist ne more bit kompatibilen z nekom, ki je orto katolik, ne more bit pro-choice kompatibilen z nekom ki je anti. To so preveč pomembne stvari, da bi govorili o sklepanju kompromisov. Ko ženska zanosi, ni tu nobenega kompromisa. Odločitev mora bit sprejeta in oba partnerja morata postopat odgovorno, kakorkoli se odločita.

In na veliko srečo žensk obstajajo moški, ki so šolani, služijo dober denar, skrbijo sami zase, po drugi strani pa spoštujejo ženske, znajo razvajat svoje partnerke, so pro-choice in jim stojijo ob strani ne glede na končno odločitev, tudi verni niso in jim nobena verna mati ne diha za ovratnik.

Če eni izmed vas niste pro-choice je to vaša izbira, ni pa potrebe po tem, da tu eni, ki izrazi svoje mnenje, govorite da zanjo tudi ateist ne bi bil. Ker preverjeno so moški, ki se ne strinjajo z vami v teh pogledih.

in si blizu smrti, vsak začne klicat Boga in molit. Ko je vse dobro in zdravo pa nanj pozabimo. Potem se boste uprle tudi kornu, predvidevam. Ker tam so šele neumnosti, medtem ko Jezus uči ljubezni.

Mislim, datale vaša svakinja ni ravno prava ateistka, ker če bi bila, ne bi otroci hodili k verouku, pa da bi jim še naloge pomagala delat.[/quote]
Ja glej, v cerkev ne gre nikoli, razen ko sta šla otroka k 1.obhajilu. Takrat pač ne sodeluje, sedi nekje zadaj in to je to. Ampak čedalje bolj sem prepričana da oteoka NE bosta nadaljevala v veri.

Zame so verniki vsi, ki zagovarjajo stvari, ki niso dokazane z znanostjo. Žal neumnega človeka ne morem trpeti ob sebi. Vzgajanje v katoliški veri, islamu… Je zame zloraba. Kar se tiče interpretacije odnosa do življenja, mi je najbliže budizem.