Forum.Over.Net

Starševski čvek

Anoreksija, panični napad

Default avatar

thebestgirl3

Sem najstnica, stara 14 let, ki se je odločila, da je njenih 51 kg preveč! Ko sem 1. Dan hujšanja pojedla le zelo malo kosila, se mi je hrana začela upirati in nisem bila več lačna. Naslednji dan sem imenla še nekakšen "napad" ( povišan srčni utrip, hitro dihanje, tresenje, jokanje...) Sedaj se ne počutim najbolje in še vedno hujšam...Vsakaršno svetovanje mi bo prišlo prav! Hvala!
Default avatar

HbA1 c

Problemi s sladkorjem.
Default avatar

jtd

Zapomni si, da imajo fantje raje punce, ki imajo par kg več!
Če boš nadaljevala s hujšanjem pa lahko pričakuješ, da se bodo dogajale še veliko hujše stvari kot panični napadi z pospešenim bitjem srca!
Zato - pamet v glavo! Če že hočeš narediti nekaj zase, se odpovej večerji in sladkarijam. Zajtrk in večerja pa normalna obroka, zajtrk se kar najej.
Default avatar

shinegirl9

9 let sem imela hudo obliko anorkesije. V svojih najhujših obdobjih sem, pri višini 160cm, tehtala le 35kg. Vleklo se je od 16 leta, ko sem se tudi jaz odločila, da bom "le malo shujšala" do 24 leta. Motnja je postala moj način življenja in kontrole nad svojimi mislimi, posledično dejanji, nisem imela več. Povem ti, da je to borba v človeku, borba s samim seboj, svojo osebnostjo in (pogosto potlačenimi) težavami. Vse skupaj nima nobene veze s hrano, ki je le nekakšno orodje komunikacije in sredstvo za "pomirjanje". V tem trenutku se ti zdi, da ti to daje uteho in ti pomaga pri krmarjenju skozi življenje - ima svojo funkcijo. In to je zelo narobe, zato so te motnje tako trdovratne, so progresivne in oseba kljub temu da želi prenehati s tem - NE MORE več. Hrana in teža pogosto postaneta osrednja točka v mislih in vse se vrti okoli tega. Ko pa le pride do racionalizacije, da tako pa ne gre več, se pogosto pridružijo še druge težave, da se misli preusmerijo (npr. panični napadi, samopoškodbe, OKM, bruhanje, pretirano gibanje). Žal pri nas to zdravijo predvsem z antidepresivi in dietami, ki pomagajo, da se oseba zredi, kar pa je totalno neučinkovito. Probala sem vse možne metode pa mi nič ni pomagalo, vedno sem se vrnila na stara pota, dokler se nisem odselila od doma in začela živeti kot mi paše - ja, tudi tako, da sem lahko stradala, če mi je pasalo. Tako sem spoznala, da je bila anoreksija le način iskanja kontrole nad svojim življenjem in postala je nepotrebna. Minila me je želja po stradanju, nizki teži, pretirani aktivnosti šele takrat, ko sem se nehala aktivno boriti proti simptomom motnje hranjenja. Svetujem ti, da začneš čimprej aktivno delati na sebi, ker samo od sebe ne bo bolje. Ne ukvarjaj pa se s hrano in težo, poišči druge stvari, ki te v življenju težijo. Sama najbrž veš, da hujšanje ni zdravo in da ima anoreksija neskončno posledic za tvoje mentalno, psihično in fizično zdravje ter socialno življenje (vse najdeš že na prvi strani katerekoli strani o motnjah hranjenja), ampak to nikoli ne pripomore k ozdravitvi, ker se oseba pogosto vsega tega zaveda, a ne more prenehati s škodljivim vedenjem. Svetujem ti, da najdeš način globokega sproščanja, ki bo v tvoje življenje vnesel več miru - npr. avtogeni trening, tehnike sproščanja in predvsem, da se pogovoriš z nekom, ki ti lahko pomaga, mu lahko zaupaš in ni osebno - čustveno vpleten v vse skupaj. Potrebno je veliko poguma, volje in odločnosti, da prisluhneš sebi, ker globoko v sebi veš, kaj je prav in kaj vodi v nevrozo. Iz tvojega opisa ne razumem, ali si si sama postavila diagnozo anoreksijo in ali je temu res sledil panični napad. Niti ne razumem, ali se pri hujšanju res počutiš bolje ali le misliš, da se. V vsakem primeru se mi zdi že 51kg nizka teža oz. primerna in ne vem, zakaj bi morala hujšati. Če si si to dala v glavo in veš, da ni prav, ne počni tega, preden bo res prepozno.
Default avatar

svržm smglsnk

"Zapomni si, da imajo fantje raje punce, ki imajo par kg več! "

lepo da si optimistka, ampak žal nemaš prav. Fantje imamo raje suhe ženske. Vsaj povečini.
Default avatar

thebestgirl3

Res se ne počutim bolje in panični napad verjetno ni povezan z hujšanjem... Do sedaj hvala za vse pozorne odgovore!
Default avatar

aveškaj

Nisi sigurna, da je prav to kar delaš, zato si zapadla v stisko. Po eni strani občutek, da imaš nekaj kg preveč, po drugi strani pa se zavedaš, da te lahko način na kakršen si se lotila hujšanja spravi v težave. In res te lahko, v hude, fizične in prisihčne narave, in takšno škodo popravljat je dolgotrajen in mukotrpen proces. Če prav razumem, si se šele podala na pot hujšanja, da traja šele kak dan, počutje pa se ti je spremenilo praktično takoj. Če je tako, nisi še nič zafurala in lahko vse urediš, da bo prav. Težave, ki so se pojavile pa vzemi kot opozorilo telesa, da pristop ni bil pravi.
Odpravi se do svoje zdravnice, gotovo jo imaš in se ji zaupaj. Ugotovita skupaj ali je potrebno in koliko kg je priporočljivo izgubiti in poslušaj njen nasvet kako se tega loti. Vse se da opravit na zelo prijazen način za telo in duha. Šele 14 let imaš in čuvaj svoje zdravje in bodi hvaležna zanj. Sem prepričana, da je s tabo vse v najlepšem redu in bo tako tudi ostalo. In nič hudega ni, če na pameten način izgubiš kakšen kg, če je res odveč, pa čeprav včasih kar prav pride, če ga imamo. Pa vendar, če je to res potrebno, se tega loti preudarno in s pomočjo osebe, ki bo zadevo pogledala iz vseh vidikov za tvoje dobro in ti se boš tako počutila varno in boš vedela, da delaš prav in tvoje zdravje ne bo ogroženo in bo vse v redu.
Default avatar

thebestgirl3

aveškaj je napisal/a:
Najlepša hvala za ta Nasvet!
Default avatar

kalij, elektroliti?

Dva nasveta:

1. Prisluhni nasvetu od Aveškaj, ker je zelo dober.
2. Od stradanja pade raven kalija, telo začne razgrajevati mišice - zgubljaš mišično maso itd. Pojej vsaj banano (vsebuje kalij), popij kak čaj z limono in medom. Najbolje bi bilo, če imate doma čisto, domačo govejo juho.

Sicer imam tudi jaz motnjo hranjenja. Glede na tvoj vzdevek - a si gledala film The Best Little Girl in the World?
Default avatar

thebestgirl3

kalij, elektroliti? je napisal/a:
Hvala vam! Si bom pogledala film!