Tolk nabijate o levih faksih…
To o množici brezposelnih FDV-jevcev je samo mit. Faušljivi Slovenčki so to nekje prebrali in sedaj navdušeno ponavljajo. V resnici je FDV-jevcev relativno malo, med visoko izobraženimi brezposelnimi vodijo ekonomisti, ki naj bi bili kakor usposobljeni za podjetništvo.
Sicer pa je več brezposelnih diplomantov osnovne šole ali 3-letne srednje šole. Višjo kot ima nekdo izobrazbo, manjša je evrjetnost, d abo dolgoročno končal med brezposelnimi. če nekdo naredi faks, med najbolj tumpastimi najbrž ni in si lahko poišče tudi delo za manj izobražene.
Tisti, ki so na borzi, pa nimajo faksa, pa so očitno čist neuporabni za vsako delo, čeprav naj bi na nižjih šolah kakor dobili uporabne veščine..
kaki levi faksi…če so bejbe posredi morš iti študirat šport (športna vzgoja al kaj je že) al pa kake naravoslovne zadeve..bejbe v haljah (onih laboratorijskih, al pa kje na terenu v gozdu…)
taprva opcija jih pa lahk celo v kopalkah občuduješ….
sam mislim da vsaj jaz in ti sva te opcije že zamudila….
prosim podkrepi s čim uradnim
mimogrede, tudi pravnikov vas je brezposelnih ko smetja in trave.
ja, bi rekla, da je absolutno največ brezposelnih takih brez izobrazbe ali s poklicno šolo, samo njihova starostna skupina je pa 50let+
v starostni skupini 20-35 pa je verjetno slika popolnoma drugačna
podrobnih podatkov nisem našla, sem pa v enem dokumentu mizs našla tole
Septembra 2012 je bilo med osebami s končano najmanj visokošolsko izobrazbo na trgu dela največ
brezposelnih s študijskega področja (KLASIUS):
• 3 – družbene, poslovne, upravne in pravne vede (42,6 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}),
• 5 – tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (15,3 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ter
• 1 – izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (13,0 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}).
pa še tole:
ZRSZ v svojih letnih poročilih med drugim objavlja tudi podatke o strokovnih naslovih z največjim številom
objavljenih prostih delovnih mest, in tiste z največjim številom brezposelnih (Tabela 11):
– Na obeh seznamih sta v proučevanem obdobju, to je od leta 2009 do 2011, najviše diplomirani
ekonomist in univerzitetni diplomirani ekonomist (pri prostih delovnih mestih v obratnem vrstnem redu),
ki jima sledi univerzitetni diplomirani pravnik.
– Med brezposelnimi, ki pa jih ni na seznamu največjega števila prostih delovnih mest, so med prvimi
desetimi vsa tri leta diplomirani upravni organizator, diplomirani organizator – menedžer, univerzitetni
diplomirani organizator in diplomirani organizator turizma.
ja, ekonomistov je veliko na trgu, hkrati pa je tudi ogromno povpraševanje po njih. noben ni dolgotrajno brezposeln… po moje.
Opažajo (zavod za zaposlovanje) tudi veliko primerov, ko gre na eni strani za dejansko majhno povpraševanje, na drugi pa za relativno veliko ponudbo. “Sem sodijo diplomanti na področju transportnih storitev, sociologije in študijev kultur, arhitekture in urbanizma, tekstilne, konfekcijske, čevljarske in usnjarske tehnologije, politologije, avdiovizualnih tehnik in (multi)medijske proizvodnje, zgodovine in arheologije, umetnostne zgodovine, slikarstva in kiparstva, ter varovanja oseb in premoženja,” naštevajo.
skratka, ne moreš kar tako nekaj poprek trdit…
trdim, da ekonomisti hitro dobijo službo, ker je po njih veliko povpraševanje, medtem, ko po politologih povpraševanja glih ni.
to pa so navedbe zavoda, ne mene
http://www.zurnal24.si/vec-diplomantov-kot-sluzb-clanek-245152
pa še to so napisali, da je FDV (in pravni faks) en od faksov, ki je bil najbolj izpostavljen učinkom finančne krize kar se zaposljivosti diplomantov tiče.
Iz pridobljenih podatkov je mogoče sklepati, da učinek finančne krize ni tako zelo visok, kot je bilo pričakovati, sicer pa se ta učinek v največji meri pojavi šele pri generaciji 2010 na ravni članic. Članice, ki so temu dejavniku najbolj izpostavljene so Biotehniška fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za upravo, Pravna fakulteta in Veterinarska fakulteta,” ugotavljajo. Pri vseh teh rezultatih pa se je potrebno zavedati, da podatki ne prikazujejo stanja za generacije diplomantov po letu 2010, ko se je situacija dela na trgu še spreminjala.