Pozdravljeni.
Star sem 31 let, samski. Najmlajši od treh bratov. dokončano imam gimnazijo, zoisov štipendist, . v zadnjem letu faksa se mi je ustavilo. Konzumiral sem alkohol in travo. Trave sedaj ne konzumiram več. trenutno sem v stanju, ko sebe ne poznam več, kaj hočem, kdo sem, kaj so moje potrebe, neredno se prehranjujem , verižno kadim, se samozadovoljujem ob erotičnih filmih, v prazno brskam po netu, berem psihološke knjige, ugotavljam kaj je narobe z menoj. trenutno ne jemlem ad-ejev, se vcasih spravim v gore. želim si biti srečen, želim si intime, partnerskega odnosa in da bi začutil sebe v sedanjosti, kaj je moje poslanstvo..

Mama me je imela pri 40-ih. imam eno samo sliko iz otroštva pri 8 letih(barvno), medtem ko sta imela brata več črnobelih slik. spomnem se, da sem večino časa preživel zunaj, da bi bil čim manj doma.imel sem močno astmo, zato sem velikokrat ob lepem vremenu tudi ostal doma v postelji. Oče je bil doma vseskozi odsoten, kritiziral je mamo, besnel nad nami, našega mnenja nikoli ni upošteval, sarkazm, žalitve. spomnim se, ko sem nore situacije miril, vstopil med njima, se postavil pred očeta, iskal mamo ko se je jokala, skrivala, jo bodril ipd. še en spomin imam, ko sva se z mamo vračala iz šole in mi je zaupala misel o samomoru, to danes zanika. bil sem pridni fantek, pomočnik doma. Da bi “ustregel” so me vpisali v verouk, mama fanatična vernica,oče komunajzar, bil se kratek čas ministrant, ampak sem se vsemu notranje upirov. vpisali so me na škofijsko gimnazijo, kar tudi ni bila moja notranja želja, najlepše sem se počutil ko sem bil v dijaškem domu, na zahtevo starejšega brata. s težavo sem delal šolo, kljub temu da sem bil priden, da sem zadržal štipendijo.bil sem v komornem zboru, igral kitaro. z sošolci sem se težko povezal, težko igral, kot da me to ni veselilo. bil sem hladen. Nato je prišel faks. želja je bila medicina,ampak premalo točk, ampak nasploh nisem vedel kaj sam s sabo, kaj naj sploh počnem. faks je prvo leto stekel, lahko sem naredil tudi dva izpita na dan, nato sem začel več žurati, piti, kaditi. najlepše je bilo ko smo ustanovili bend,skladal sem , pel, nastopal na odrih, spoznaval nove ljudi, ampak kontaktov nisem znal obdrzat, imel sem par punc, bile so to kratke zveze. v času absolventa se je začelo, nemir, večja vprašanja o življenju…ker nisem dokončal faksa, sem se v lj zaposlil,(beg pred vsem) stremel sem k samostojnemu življenju in na tem tudi delal,cimri, delo, zabava, druženje, vse boljše prijatelje sem pustil za sabo. v času samostojnega bivanja sem shujšal za 30 kg in pred odhodom domov k primarni familiji doživel dve gnojni angini. nato se je začelo.

Takrat sem padel v stanje, ki si ga nisem znal razložiti. obsesivne misli, močan sram pred neuspehom,na vsakem obrazu sem videl sarkazm, posmeh, prst usmerjen proti meni, kot da me svet požira. ko sem prišel domov sem samo spal, rolete sem imel spuščene, tudi po kruh nisem upal iti,pač vsi me gledajo ipd . misli.
Po obisku v Begunjah ko so mi diagnosticirali akutno psihozo in mi predpisali ecytaro. Zgrožen sem bil nad diagnozo, nisem mogel verjeti. Prebiral sem psihološko literaturo, nabral moči za novo službo, začel hoditi na invidualne terapije, napredka nisem čutil. Odmaknil sem se od ljudi jih nezavedno ali zavedno odbijal, ostajal doma z roletami navzdol. postajal sem zombi, se neredno prehranjeval, kadil, nisem se veselil ,bil sem čisto apatičen.
Potem sem dobil cipralex, počutje je bilo boljše. začel sem hoditi v gore, ampak se izogibal socialnim stikom, sram strah sem občutil ob večjih javnih prostorih, predvsem lokalih, kjer so ljudje v mojih letih. do starejših nimam nobenega strahu, pravtako do mlajših. nato sem prekinil z ad-eji, še naprej prebiral literaturo, prijatelji so me vsaj malo aktivirali v socialni svet. v meni je vseskozi prisoten močan sram, krivda, čutim močno jezo, žalost, strah prisoten povsod. Nato sem prebral knjigo Po tihem zapeljani, se mi počasi odpirajo oči. naj povem da je v meni močno prisotn gon po odcepitvi,še danes iti stran od družine, ampak ne zmorem, nimam jajc, bojim se odcepitve, kot da ne bom preživel, kaj bom delal. ugotovil sem da imam strah pred puncami, v prejšnih zvezah sem imel preizgodnji izliv,slabo erekcijo,sram pred goloto
Sem utrujen in izčrpan. Najbolj me stisne in potre ko mi je katera punca všeč, ampak imam blokado pristopa (na koncu-sej me ni vredna, preslab sem zanjo…) Imam zasvojenosti, gledanje tv, igrice, ko sem bil v lj sem padel v internetni poker, gledanje pornografskih filmov-(masturbiranje)sedaj ni več užitek ,bolj navada, sproščanje tesnobe, bojim se množic, ljudem se izogibam, ko imam delo, delam vsak dan čez 100%, tako da sem čisto izčrpan, da moram dobro narediti,hitro narediti, da sem boljši od drugih.
sedaj sem se ponovno lotil psihoterapije, ad-ejev ne jemljem,kolebam naj jih spet začnem jemati. rad bi spoznal kakšno, ampak se vsaič bojim zavrnitvev sebi vem,katera me bo pa tacga hotla..občutek imam ,če grem ven da sem zaznamovan, da ze vse vejo da je menoj nekaj narobe, da sem potisnjen v en koš. kot da bom konca življenja stagniral v svoji sobi v svetu misli.

prosim za pomoč,hvala lp jung28

Pozdravljeni,

Absolutno podpiram vašo odločitev, da začnete psihoterapevtsko obravnavo. Bi vam tudi svetovala, da si izberete terapevta ki je dovolj izobražen, ima izkušnje s psihozo in vam lahko svetuje tudi glede zdravil. Brez pregleda, vam težko rečem, ali zdaj zdravil potrebujete. Jaz bi tudi razmišljala v smeri osebnostne motnje (shizoidna, izogibajoča odvisnostna?). V vsakem primeru, ni treba obupati, imam odlične izkušnje z podobnimi zgodbami, je pa tudi res, da gre za dolgotrajne procese.

Lep pozdrav,

Gospa Daniela hvala Vam za odgovor. Bi vas lahko vprašal zakaj sem do ženskega spola zmrznil, pri teh letih bi moral biti na vrhuncu spolne moči in iti v svet? sem imel kratkotrajne zveze z intimo, seks me je zanimal, sedaj to rešujem s samozadovoljevanjem. Moški me ne privlačijo, ženske me,ampak zakaj čutim ob njih ogromen strah in nesprejetje oz. zavrnitev vnaprej.lp

Pozdavljeni

to je tema za psihoterapijo, jaz samo bolj ali manj ugibam, kar ne bi bilo koristno za nobenega.

Lep pozdrav,