Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Psihiatrija-kritika

Default avatar

lillypop

Ker se je tema premaknila ze globoko nazaj
http://med.over.net/forum5/read.php?151,10673288

in ker je LaReinaSofia zastavila zanimivo vprasanje

"a je za pomanjkanje psihoterapevtske pomoči res krivda na zdravnikih, je pomanjkljiva bolnikova osveščenost o delovanju ad-jev in ap-jev res malomarnost in menefregizem psihiatrov?"

Vsakdo bi pred zacetkom jemanja psihiatricnih zdravil moral zastaviti svojemu zdravniku naslednja vprasanja:
- Katere takojsnje ucinke bo imelo zdravilo?
Radi bi vedeli, kako bo jemanje zdravila vplivalo na nase obcutke, misli in obnasanje.
- Kako bo zdravilo delovalo, ce ga jemljemo dalj casa?
Zelimo vedeti, kaksne ucinke bo zdravilo imelo ne po eni ali dveh dozah, temvec, kako bo vplivalo na nase obcutke in obnasanje, ce ga jemljemo mesece, leta ali vec let, kot je to obicajno pri pacientih s psihiatricnimi tezavami.
- Kako zdravilo deluje na telo kot celoto?
Torej, kako vpliva na vse telesne sisteme, mozgane in zivcni sistem, srce, prebavila, reprodukcijski sistem
hormonski sistem itd.
Zanimajo nas podatki o povezanih fizicnih boleznih in skodljivih vplivih na kognitivno funkcijo, hormonske ravni, metabolicno funkcijo ipd.
- Kaj se zgodi, ko prenehamo jemati zdravilo?
Kaksni so dusevni in telesni ucinki odtegnitve zdravila? Koliko casa trajajo in kako se navezujejo na cas jemanja zdravila in visino doze? Kako resni so lahko odtegnitveni ucinki in kako se lahko zmanjsajo?
_ Kako bo jemanje zdravila vplivalo na moje psihicne tezave?
- Kako bo jemanje zdravila vplivalo na moje zivljenje?
Splosno funkcioniranje in dobro pocutje, zmoznost dela, vpliv na seksualna in custvena razmerja.
- Ali obstojajo alternativni nacini s katerimi bi dosegli enak ucinek?


Zanimalo bi me, na kaksen nacin si LareinaSofia predstavlja, da bi pacienti lahko sami dobili
odgovore na ta vprasanja. Naj sami sledijo raziskavam, preizkusom zdravil, izkusnjam uporabnikov?

Prav pri takem poskusu, da bi si sami ustvarili predstavo o psihiatricnih zdravilih, lahko nastane pristranskost ( kot je pretirana osredotocenost na stranske ucinke paroxata - i.e. samomorilnost, agresivnost)

Kot pa vemo, je uradna mantra psihiatrov vecinoma, da so psihiatricna zdravila " varna, dolgorocno neskodljiva in ne povzrocajo odvisnosti". Kar ni ravno tocno.
(Veliko boljsi ucinek bi dosegli, ce bi pacientom "nalili cistega vina.")
Stranski ucinki pa so vecinoma " blagi, zanemarljivi, izzvenijo" ali pa pridemo do klasicnega catch-22
vprasanja - Ali bi rajsi imeli psihozo / major depresijo?

Psihiatricna zdravila so psihoaktivne substance, ki delujejo na centralni zivcni sistem in spremenijo
obnasanje in kognicijo.
Prav zato lahko delujejo na nekatere simptome psihiatricnih bolezni.
Ne delujejo zato, ker bi bile psihiatricne bolezni posledica kemicnega neravnovesja v mozganih, ki ga te substance popravijo.
Pac pa zato, ker te substance spremenijo dogajanje v mozganih na tak nacin, da se simptomi bolezni,
npr. shizofrenijo in depresije ublazijo.

Naj se enkrat poudarim, da tukaj ne gre za neko demonizacijo psihiatrije, pac pa za kritiko.
Ce se tukaj lahko kritizira vse od vladne politike, vrtcev in srcne kirurgije, ne vidim, zakaj ne bi bila
dovoljena konstruktivna kritika psihiatrije.
Default avatar

kmkkmk

ljudje v stiski in tezavah pridejo k psihiatru.. oni te zadrogirajo...ko clovek to resuje z alkoholm je pijanec ko si zadrogiran s tableti. ti pravijo da si na terapiji..
Default avatar

kmkkm

jaz sem s svojimi manicnimi psihozami zelo dobro funkcioniral....ko sembil depresiven sem imel probleme efunkcionirati.. a ko so me dali na tablete se mi je zvljenje ustavilo...
Default avatar

lillypop

Preden se clovek poda v psihiatricno zdravljenje, mora biti dobro informiran.
Ce pa v dolocenih situacijah prevec sprasuje, pa ga lahko hitro oznacijo, ces da "ne sodeluje"
in da povzroca tezave.
Default avatar

Imaš prav

...vendar imam tudi jaz. Antidepresive jemljem že več let. Res "le" antidepresive in res sem (bila) "le" anksiozna. A zame je to pomenilo nič več službe, ne kina, ne gledališča, ne roditeljskega sestanka, ne frizerja, ne trgovine,... Dolgo. Predolgo! Ravno zato, ker sem veliko prebrala o antidepresiih. Preveč! Ko nisem šla več iz stanovanja, nikamor, ko sem se ves dan ukvarjala samo še z vajami za sproščanje, otrok pa je rastel mimo mene, sem se zavedla: jaz moram funkcionirati ZDAJ. Zdaj moram nameniti čas otroku. In službi - da bo otrok lahko preživel. In jaz preživotarila; da bom še kdaj zmogla v kino, kaj šele na morje, si niti želeti nisem več upala. Samo ne več te groze, do katere me je pripeljalo zares dolgo obdobje skrajne nemoči v povezavi z mojo senzibilnostjo. Ali nesposobnostjo reševanja težav. Postalo mi je vseeno, če delno otopim; če se nikoli več ne bom od srca nasmejala; če me pobere zaradi ciroze; če... Ostale morebitne težave bom reševala, ko\če bo potrebno. Hotela sem le prekiniti neskončno grozo, ki sem jo čutila. Edino, kar sem še čutila! Edino vprašanje je bilo samo še to, kako naj pridem do zdravnika. To je bil daleč največji projekt v tistem mojem obdobju. Pa sem ga izpeljala, aleluja! Čez čas sem spet slišala humor, jokala od žalosti, začela sem hoditi ven, med ljdi, v trgovino,... Spet sem bila sposobna oditi v službo, tam vzdržati in delati. Spet sem postala človek! Nikakor nisem za jemanje zdravil vse pivprek in ob prvem simptomu izgorelosti. Sem pa za zdravo strpnost na obeh straneh, na strani tistega, ki se mu sanja ne, kaj je psihična bolečina, popolna ohromelost duše, in tistih, ki bi radi ponovno živeli. Morda res do ciroze ali kakšne druge bolezni kot posledice jemanja zdravil, mogoče do jutrijšnje prometne, kdo ve. Ampak do takrat polno, intenzivno in zadovoljno. In drugi z nami. Vsaka plal'ca ima dva konca, poskusimo jo pigledati s čim večje razdalje. Samo to.
Default avatar

lillypop

Imaš prav je napisal/a:
...vendar imam tudi jaz. Antidepresive jemljem že več let. Res "le" antidepresive in res sem (bila) "le" anksiozna. A zame je to pomenilo nič več službe, ne kina, ne gledališča, ne roditeljskega sestanka, ne frizerja, ne trgovine,... Dolgo. Predolgo! Ravno zato, ker sem veliko prebrala o antidepresiih. Preveč! Ko nisem šla več iz stanovanja, nikamor, ko sem se ves dan ukvarjala samo še z vajami za sproščanje, otrok pa je rastel mimo mene, sem se zavedla: jaz moram funkcionirati ZDAJ. Zdaj moram nameniti čas otroku. In službi - da bo otrok lahko preživel. In jaz preživotarila; da bom še kdaj zmogla v kino, kaj šele na morje, si niti želeti nisem več upala. Samo ne več te groze, do katere me je pripeljalo zares dolgo obdobje skrajne nemoči v povezavi z mojo senzibilnostjo. Ali nesposobnostjo reševanja težav. Postalo mi je vseeno, če delno otopim; če se nikoli več ne bom od srca nasmejala; če me pobere zaradi ciroze; če... Ostale morebitne težave bom reševala, ko\če bo potrebno. Hotela sem le prekiniti neskončno grozo, ki sem jo čutila. Edino, kar sem še čutila! Edino vprašanje je bilo samo še to, kako naj pridem do zdravnika. To je bil daleč največji projekt v tistem mojem obdobju. Pa sem ga izpeljala, aleluja! Čez čas sem spet slišala humor, jokala od žalosti, začela sem hoditi ven, med ljdi, v trgovino,... Spet sem bila sposobna oditi v službo, tam vzdržati in delati. Spet sem postala človek! Nikakor nisem za jemanje zdravil vse pivprek in ob prvem simptomu izgorelosti. Sem pa za zdravo strpnost na obeh straneh, na strani tistega, ki se mu sanja ne, kaj je psihična bolečina, popolna ohromelost duše, in tistih, ki bi radi ponovno živeli. Morda res do ciroze ali kakšne druge bolezni kot posledice jemanja zdravil, mogoče do jutrijšnje prometne, kdo ve. Ampak do takrat polno, intenzivno in zadovoljno. In drugi z nami. Vsaka plal'ca ima dva konca, poskusimo jo pigledati s čim večje razdalje. Samo to.
Vsekakor ti zelim vse najboljse in me veseli, da ti je uspelo ( priti do zdravnika in spet normalno funkionirati.
Depresija, anksioznost, ohromelost duse - vse to So grozne stvari, in ni cudno, da bi vcasih clovek
" se zivo zabo pozrl", samo, da bi bilo bolje.
Sploh ne pravim, da bi morali ljudje prenehati z zdravili, posebej ne, ce delujejo in so stranski ucinki znosni.
Za mnoge je pot bolj trnova. Postaja znano, da so bili mnogi podatki o ucinkovitosti prenapihnjeni -
z 90 na 80%, zdaj pribl. 50-60%. Ce pomislis, da traja nekje mesec dni, ko naj bi Ad ji "prijeli", se pravi, zaceli dajati zazeljene ucinke, ce pa ne delujejo, spet od zacetka z drugim, mogoce tretjim Ad-jem.

Antidepresivi ( SSRI) so relativno nova zdravila - Prozac 1995, druga se mlajsa.
Pomembno je, da se zbere cim vec uporabniskih izkusenj - ne samo ucinkov in nezeljenih ucinkov, ampak na splosno zivljenjskih izkusenj uporabnikov.
Default avatar

Imaš prav

Točno! Ravno izkušnje uporabnikov so po moje najboljše merilo. Pa morda še izkušnje svojcev - za tiste, v očeh katerih veljamo psihiatrični bolniki, uporabniki psihiatričnih zdravil, nerelevantni. Če ne preprosto kar zmešani, nori in kar je še teh ljubečih besed za ljudi, ki smo se v nekem obdobju znašli v hudi, neobvladljivi stiski.
Default avatar

EnLepDan

Iščem psihiatra za starejšo sorodnico ki bi želela menjati.

Zanimajo me izkušnje s psihiatri na kliniki na Njegoševi v Ljubljani lahko pa tudi v kakšni drugi ambulanti v LJ samo da je na koncesijo, lahko prosim koga priporočite? Najlepša hvala za pomoč.

Na Njegoševi sedaj delajo dr. Turčin Arijana, Dernovsek Mojca, Jelenko Roth Petra, Peršič Biserka, Miličević Draženka.
Default avatar

izkušnje

Pred leti sem bila nekaj mesecev na bolniški in ravno tako skoraj nisem mogla iz stanovanja - v tem času sem jemala antidepresive. Dvomim, da bi mi sploh dali toliko časa bolniške, če bi jih odklonila. Morda pa se motim - pa ima kdo drugačno izkušnjo.

Sem jih pa imela zaradi anksioznosti.
Default avatar

lillypop

Vsekakor so tukaj tudi zanimivi zagovorniki teorije
"na-soncek- na sprehod-presvicat se- trdo delat -pa ti take traparije ne bodo padle na pamet"

na drugem bregu pa pristasi teorije
"manjka vam hormon srece-tabletke bodo popravile neravnovesje-brez skrbi-to je kot insulin za diabetike-"

Vrag se, kot ponavadi, skriva v detaljih. Depresija je zanimiva zver ( ce jo ravno ne prebolevas)
ki so jo opisali ze stari grki. Najboljsi pa je celosten, holisticni pristop.
Default avatar

lillypop

EnLepDan je napisal/a:
Iščem psihiatra za starejšo sorodnico ki bi želela menjati.

Zanimajo me izkušnje s psihiatri na kliniki na Njegoševi v Ljubljani lahko pa tudi v kakšni drugi ambulanti v LJ samo da je na koncesijo, lahko prosim koga priporočite? Najlepša hvala za pomoč.

Na Njegoševi sedaj delajo dr. Turčin Arijana, Dernovsek Mojca, Jelenko Roth Petra, Peršič Biserka, Miličević Draženka.
Lahko pogledate na tem forumu, mislim, da je gre tu za dr Dernovsek, ki ima tudi sicer dobre reference.
Na zacetku foruma pa je tudi seznam psihiatrov s koncesijo.

http://www.nebojse.si/portal/index.php? ... iew&id=364
Default avatar

EnLepDan

Hvala.
Seznam psihiatrov ni tak problem dobit, bolj me zanimajo izkušnje. Hvala za link.

Pa še eno vprašanje, v Domu starejših občanov sem doživela da starejše dobesedno posiljujejo z zdravili, nimajo pravice odkloniti zdravil. Bila sem šokirana. In ne govorim o zdravilih ki bi bila življensko nujna. Če zdravil nočejo vzeti jih osamijo in prisilijo da jih vzamejo. Je to normalno?!
Default avatar

Imaš prav

Lillypop, si klinična psihologinja? Zgolj radovednost. :-) . No, vsekakor se mi zdiš taka modra oseba! ;-)
Default avatar

lillypop

EnLepDan je napisal/a:
Hvala.
Seznam psihiatrov ni tak problem dobit, bolj me zanimajo izkušnje. Hvala za link.

Pa še eno vprašanje, v Domu starejših občanov sem doživela da starejše dobesedno posiljujejo z zdravili, nimajo pravice odkloniti zdravil. Bila sem šokirana. In ne govorim o zdravilih ki bi bila življensko nujna. Če zdravil nočejo vzeti jih osamijo in prisilijo da jih vzamejo. Je to normalno?!
Ni normalno in ni eticno, je pa vsekakor bolj udobno za osebje. Svojci bi se morali pogovoriti z zdravnikom, ki
ta zdravila predpisuje in ga povprasati o nujnosti in potrebnosti takega ravnanja. Kar brez strahu!
Default avatar

EnLepDan

Hvala. Tudi meni se je zdelo isto. Se bom opogumila in soočila s trenutnim psihiatrom čeprav po pripovedovanju je to en zmaj in manipulator zato želja po menjavi. :) Če se bom odločila za to, se zavedam, da imam proti sebi celo institucijo (ker je psihiater del DSO) kar pa ni kar tako! :(

Sem doživala nekaj stvari v PK pred kratkim ki bi morale priti na zagovor na ministrstvo za zdravje in do kakšnega skrbnika pacientovih pravic če ne celo do medijev, zato sem tudi dobila hude predsodke. Človek si ne želi biti pacient takih zdravnikov in takih ustanov in sočustvujem s pacienti ki so jim prepuščeni. Verjamem in upam, da vsi le niso isti (zdravniki :) ).
Default avatar

lillypop

EnLepDan je napisal/a:
Hvala. Tudi meni se je zdelo isto. Se bom opogumila in soočila s trenutnim psihiatrom čeprav po pripovedovanju je to en zmaj in manipulator zato želja po menjavi. :) Če se bom odločila za to, se zavedam, da imam proti sebi celo institucijo (ker je psihiater del DSO) kar pa ni kar tako! :(

Sem doživala nekaj stvari v PK pred kratkim ki bi morale priti na zagovor na ministrstvo za zdravje in do kakšnega skrbnika pacientovih pravic če ne celo do medijev, zato sem tudi dobila hude predsodke. Človek si ne želi biti pacient takih zdravnikov in takih ustanov in sočustvujem s pacienti ki so jim prepuščeni. Verjamem in upam, da vsi le niso isti (zdravniki :) ).
Ne, seveda niso vsi isti. Mogoce pri iskanju novega poskusajte najti strokovnjaka, ki ima izkusnje
s podrocja gerontopsihiatrije.
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podr ... a_zdravja/
Default avatar

nimas prav

EnLepDan je napisal/a:
Hvala.


Pa še eno vprašanje, v Domu starejših občanov sem doživela da starejše dobesedno posiljujejo z zdravili, nimajo pravice odkloniti zdravil. Bila sem šokirana. In ne govorim o zdravilih ki bi bila življensko nujna. Če zdravil nočejo vzeti jih osamijo in prisilijo da jih vzamejo. Je to normalno?!

Ne, ni normalno. Ta problem lahko takoj resi zastopnik pacientovih pravic.

Moj znanec se je oglasil pri zastopnici pacientovih pravic, ji povedal, da njegovega dusevno zdravega oceta, rahlo pozabljivega, v domu upokojencev dobesedno prisilijo jemati zdravila antipsihotike in da jih kar mnozicno predpisejo vsem, komur lahko, zato da ima preobremenjeno osebje pred upokojenci mir, vendar da oce to zavraca in se ni nikoli zdravil in je z njegovo glavo zaenkrat vse dobro, razen da je pac starejsi.

Zastopnica pacientovih pravic se je tam najavila nepricakovano, takoj urgirala, vprasala, kaj se dogaja in da s tem krsijo pacientovo pravico do samoodlocanja o zdravljenju, saj je ocitno, da oce noce jemati zdravil antipsihotikov in pomirjeval. Osebje se je opravicilo in so sli narazen z odlocitvijo, da 'ce clovek ni bolan, mu ni treba jemati antipsihotikov.' Skratka, konec dober, a je bilo treba na kratko z njimi malo zaorati.
Njegov oce ima od takrat naprej od njenega posredovanja v domu upokojencev pred njimi mir!

Obrni se na krajevno pristojnega zastopnika pacientovih pravic. Pazi, to ni isto kot varuh bolnikovih pravic, da ne bos zamenjala!Varuh je starejsa institucija, varuhi so bolj rigidni in polni sebe, filozofirajo in komplicirajo.

Zastopniki pa delajo na terenu, so iskreni, neustrasni in delovni v imenu ljudstva, ne da bi sedeli na stolu kot na lovoriki ...
Default avatar

tat&ina

evo, tema, ki je pokazala, kako ljudje v sloveniji nimajo pojma okrog določenih zadev ... kaj je psihiatrija, kaj so zdravila, in kaj je psihoterapija ...

je bilo že dosti napisanega z moje strani, pa poiščite v starih temah ...

je pa žalostno, da je v sloveniji dovoljeno AD predpisovati celo s strani osebnih zdravnikov!
Default avatar

LaReinaSofia

lillypop je napisal/a:
Najboljsi pa je celosten, holisticni pristop.
Koliko psihoterapevtov na napotnico imamo v Sloveniji? Koliko psihologov imamo v Sloveniji? Kolikšna je njihova čakalna doba?
Holistični pristop je potrebno plačati iz svojega žepa, in to prekleto drago. Šentjanževkin čaj, človeku v hudi depresivni epizodi s samomorilnimi mislimi, žal ne bo pomagal.
------------------------------------------------------------------------
"I shut my eyes and all the world drops dead;
I lift my eyes and all is born again." (S. P.)
Default avatar

kmkm

LaReinaSofia je napisal/a:
lillypop je napisal/a:
Najboljsi pa je celosten, holisticni pristop.
Koliko psihoterapevtov na napotnico imamo v Sloveniji? Koliko psihologov imamo v Sloveniji? Kolikšna je njihova čakalna doba?
Holistični pristop je potrebno plačati iz svojega žepa, in to prekleto drago. Šentjanževkin čaj, človeku v hudi depresivni epizodi s samomorilnimi mislimi, žal ne bo pomagal.
kaksni psihoterapevti na napotnico baba butasta?? psihoterapevti so vsi placljivi v sloveniji.. na napotnico imas samo psihiatre 1x na 2 meseca al pa polje..