razlika med antidepresivi in antipsihotiki
Antidepresivi ( SSRI ) delujejo tako,da blokirajo ponovni privzem serotonina iz celice, posledicno ostane vec serotonina. Ceprav pomanjkanje serotonina ti tisto, kar povzroca depresijo, pa povecanje serotonina v cca 6–70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerov olajsa ali ublazi depresivne simptome. Poleg depresije, se AD-ji uporabljajo se pri anksioznih motnjah, fibromialgiji, nekaterih kronicnih bolecinah in bolecinah v hrbtu.
( ker naj bi zvisali bolecinski prag)
Antipsihotiki so mocna pomirjevala – Major Tranquilizers. Delujejo tako, da blokirajo receptorje dopamina v mozganih, torej zmanjsajo kolicino dopamina. Poleg vseh vrst psihoz – ne samo shizofrene – se uporabljajo tudi izven predpisanih diagnoz- off label – za splosno pomirjanje, proti nespecnosti, kot dodatek ali kadar antidepresivi ne delujejo vec, pri avtizmu ipd.
Ja dopamin ja… brez tega nimaš nobene energije, niti volje, pa še slabo se počutiš – praznino čutiš…. skratka če zdravemu človeku to predpišejo (zdravila, ki zavirajo dopamin), ga spremenijo v rastlino, kar je pa seveda vsem všeč, ker da mir, ker ne teži, ker postane len, ker nikoli nič ne bo iz njega, ker nima nič energije, niti ne more razmišljat. Potem pa rečejo, da je stanje neozdravljivo… Itak, vsakemu človeku, ki mu vzameš vso dobro voljo, motivacijo, pa še um, bo postal neozdravljiv… rastlinca v enem kotu, ki vegetira namesto da bi živela.
Iz wiki:
“Učinek dopamina: smo dejavni, živahni in dobre volje. Dopamin spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino.”
To morda drži v ju-es-ej. Antipsihotiki se ne uporabljajo izven diagnosticiranih bolezni, vsaj ne pri nas. Največ za shizofrenijo, psihoze in manične epizode. In tudi v navezi z (določenimi) ad-ji, pri indiciranih vrstah depresije. In ne delujejo vsi enako, imamo “stare” in “novejše” ap-je. In pri različnih ljudeh delujejo različno, nekatere tudi res pomirijo, drugi pa so po njih še bolj nemirni. Ni za se hecat z njimi, niso ravno nedolžni bonbončki.
Kratko in jedernato za vsakogar :http://www.psihiater-leser.com/82901/index.html
To morda drži v ju-es-ej. Antipsihotiki se ne uporabljajo izven diagnosticiranih bolezni, vsaj ne pri nas. Največ za shizofrenijo, psihoze in manične epizode. In tudi v navezi z (določenimi) ad-ji, pri indiciranih vrstah depresije. In ne delujejo vsi enako, imamo “stare” in “novejše” ap-je. In pri različnih ljudeh delujejo različno, nekatere tudi res pomirijo, drugi pa so po njih še bolj nemirni. Ni za se hecat z njimi, niso ravno nedolžni bonbončki.[/quote]
Ne bo drzalo. Tudi v Sloveniji se antipsihotiki cedalje bolj uporabljajo kot splosna pomirjevala,
posebej ker, za razliko od bezodiazepinov ipd, “naj” ne bi bili zasvojljivi.
Npr, – kvetiapin – aka Seroquel, aka Kventiaks.
“Kvetiapin je FDA odobrila leta 1997 za zdravljenje shizofrenije. Leta 2004 pa je naknadno dovolila uporabo kvetiapina za zdravljenje bipolarne motnje.[2] Včasih se uporablja za zdravljenje, pogosto kot dodatek, obsesivno-kompulzivne motnje, posttravmatičnega stresa, Wittmaack-Ekbomovega sindroma, avtizma, alkoholizma,[3] in Tourettovega sindroma.[4] Poleg omenjenega ga zdravniki uporabljajo kot pomirjevalo za tiste bolnike z motnjami spanca ali z anksioznimi motnjami.[5]
New England Journal of Medicine je leta 2005 izdal članek, v katerem so navedli, da kvetiapin in nekateri drugi antipsihotiki niso nič bolj učinkoviti za zdravljenje shizofrenije kot Trilafon. Vendar so nadaljnje raziskave CATIE (Clinical Antipsychotic Trials in Intervention Effectiveness) katere je financirala AstraZeneca in ostala večja farmacevtska podjetja, negirala raziskavi iz leta 2005.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvetiapin
Glavna razlika med antipsihotiki stare / nove generacije, oz. med “tipicnimi” in “atipicnimi” je, da imajo
slednji ” afiniteto”, tj, neko delovanje tudi na serotoninske receptorje, posledicno manj neugodne ucinke na
gibanje – akathisia, slinjenje, tresenje, trzanje.
Prav smesno je tudi prebrati tole ( s strani psihiatra leserja )
“Antipsihotiki so zdravila, ki ne povzročajo odvisnosti, se nanje ne navadimo in nimajo trajnih negativnih posledic za telo.”
Seveda je to napisano z namenom, da se pacienti ne prestrasijo.
Vendar pa je jasno dokazano, da se na antipsihotike “navadimo” in da pri dolgotrajne jemanju imajo
trajne negativne posledice za telo.
Prav tako pa tako prva kot druga generacija antipsihotikov samo reducira tkzv. pozitivne simptome shizofrenije
( halucinacije, blodnje), nima pa vpliva oz. lahko tudi poslabsa tkzv. negativne simptome
( pomanjkanje custev, pomanjkanje motivacije ) in kognitivne, kot so problemi s pozornostjo in presojanjem.
Me čudi zakaj lepite tekste,če ste pametnejši od zdravnikov specialistov? Ne bi uvedli svojo vejo znanosti in medicine?
Me čudi zakaj lepite tekste,če ste pametnejši od zdravnikov specialistov? Ne bi uvedli svojo vejo znanosti in medicine?[/quote]
?
Ne lepim tekstov, ( razen psihiatra leserja) temvec samo konstatiram dejstvo.
Od 1950 ih, ko so se zaceli uporabljati antipsihotiki, so strokovnjaki pripoznali, da gre za nevrolosko toksicne substance, ki imajo sposobnost, pri ljudeh zadusiti misli in obcutke, brez da bi jih preprosto uspavale.
( Pierre Deniker, Peter breggin, et al)
Moderna psihiatrija se pac ni pocutila prevec udobno ob dejstvu, da je glavni princip delovanja nevroloski toksin,
tako, da so se antipsihotiki pretvorili in reklamirali kot sofisticirani medikamenti, ki ciljano zdravijo
kemicna neravnoverja v mozganih, ceprav se zdaj ni nekih resnih dokazov za to.
> posledicno manj neugodne ucinke na gibanje – akathisia, slinjenje, tresenje, trzanje
Slinjenje ni ekstrapiramidalni simptom, kvečjemu posledica ekstrapiramidalne simptomatike žrela ali požiralnika, ki onemogoča požiranje sline. Je pa pogost neželeni učinek klozapina, ki je spodbujevalec M4 receptorjev, in možen tudi pri drugih antipsihotikih, ki so zaviralci alfa adrenergičnih receptorjev.[sup]1[/sup] Ekstrapiramidalni simptomi v povezavi z ustmi so lahko ponavljajoči gibi jezika in ustnic.