1. razred – je naporno?
Ok. A vi s temi komentarji resno. Sodelavka je v treh letih imela dva prvosolcka. Takoj od zacetka je blo ucenje pesmic na pamet priprava mini govornih vaj delanje plakatov ucenje pisanja in vaje za doma…ne mi rect da ne delajo nic. Oni hodijo v domzalski okolis in imajo tako. Podobna zadeva je od kolegic v lj. Takoj so startal na polno. Kako igranje in brezskrbne dni do nevemkdaj. In sedenju pri miru seveda mora biti vsako uro. Pri nas v vrtcu so pa rekli da bodo ze pri njih pri triletnikih torej zacel z vajami za javno nastopanje in pripovedovanje ker v prvem razredu opazajo hude tezave. Ravno tako s spoznavanj stevil in crk….jz sm sam gledala ko je to rekla. Bomo vidl kaj bo v praksi.
potem je pa čisto odvisno od OŠ..jaz sem imela tudi dva prvošolca pred kratkim…nobenih nalog prvo leto, nobene pesmice za naučit oziroma itak so v šoli tolikokrat peli, da so vsi že iz šole znali.. nobenih plakatov..vse je šlo super..do konca leta so spoznali velike in male črke..števila do dvajset..niti enkrat nismo delali karkoli doma..in tudi nobeden od otrok ni bil pod stresom..če je učiteljica opazila, da je med uro padla koncentracija, so prej zaključili, tudi igrali so se…skratka, jaz sem super zadovoljna z našo šolo in učiteljico, ki je z otroci do 3. razreda..je pa to večja šola, v centru večjega mesta..je pa res, da na sosednji šoli je lahko že čisto druga pesem..
nisem imela občutka, da otrok hodi v šolo..
ja in, če jim manjka nekaj mesecev…kaj boste to razliko v letih ponavljale do penzije..ta razlika je do prvega leta pomembna..9 mesečnik že lahko hodi, 6 mesrečnik pa lahko, da še niti ne sedi…potem pa je teh razlik vedno manj…pri 5-6 letih je čisto vseeno, ali sta otroka rojena na začetku, ali na koncu leta…potem bi bili vsi otroci rojeni na začetku leta v šoli strašno brihtni, rojeni na koncu pa vedno zadaj…pa temu ni tako..v našem razredu je otrok, rojen decembra, najbolj “pameten”…pobira vse možne nagrade itd..že od prvega razreda..
to je samo slaba tolažba za starše, če otrok ni ravno med brihtnimi…joj, naš je pa rojen novembra..pa še ne zna tega in tega..
Prvi razred je bil naporen bolj zaradi spremembe in ne zaradi zahtevnosti. Mi smo imeli še največ težav z dolgčasom in to na srečo potem uspeli urediti z dodatno zaposlitvijo v šoli. Drugi razred je bil pri nas porazen zaradi učiteljice, ki nikakor ni bila dorasla nalogi. Mlada, luštna, prijazna ampak naučili se niso čisto nič. Tretji razred je pa naporen. Dobili so zelo strogo učiteljico, ki pospešeno popravlja lanske napake in istočasno jemlje novo snov. Sistem je drugačen, minuta zamude je neopravičena, ocenjuje domače naloge, ki so vsak dan za par ur domačega dela, vsak teden ena knjiga. Čez vikend je obširna naloga. Ja ta začetek je zelo naporen v časovnem smislu. Sem pa skoraj prepričana, da bo to prineslo dobre rezultate za naprej saj so delovne navade osnova vsega v življenju.
Vnukinja je rojena sredi januarja. Ne vem, kako se bodo odločili. Me pa zanima mnenje, vaše izkušnje.[/quote]
V bistvu se nimajo kaj veliko za odločati. Normalno bo šla s svojim letnikom v šolo. Razen če je res toliko zrela, da bo jo dali leto prej v šolo. Ampak za to potrebuješ posebno mnenje (ne vem natančno, ker se potem s tem nismo ukvarjali) psihologa (oz. otrok gre na testiranje). En moj je rojen v začetku februarja in je sedaj šel redno v šolo. Ker je sicer resen inje bil precej pred sovrtičkarji na večini področij, so vzgojiteljice omenile, da bi lahko šel prej. Ampak ker je precej zadržan, ga pač nismo dali. Je pač sedaj malo bolj na izi v prvem razredu glede učenja, glede socialne interakcije pa se mi zdi, da je šele sedaj postal bolj samozavesten in bolj družaben. Pač če je na enem področju prehiteval, na tem pač ni. Na koncu pa eno leto prej ali kasneje itak ne pomeni kaj veliko.
Za nekatere je naporno, za druge ne. Tako kot vsaka stvar v življenju… nekaj eni naredijo z levo roko, pri drugih zahteva še in še truda. Jasno je, da je sprememba ko vstopiš v prvi razred. Določene stvari moraš delat z otrokom, ker še ne zna brat, ne zna si poiskat litrature, ….. Spet je odvisno od otrroka koliko je že samostojen. Moj otrok končuje zadnji razred OŠ in je potreboval v vseh letih zelo malo moje pomoči. V prvem razredu je potreboval pomoč pri branju in učenju pesmic, ko je bilo treba poiskat knjigo v knjižnici je potreboval prevoz , pa kak govorni plakat sva skupaj izdelala…. lahko rečem, da je prva triada zahtevala malo moje pomoči. Zadnja leta niti ne vem več, kaj ima napisno v zvezku…. Je odličnjak, zato mu glede šole pustim odprte roke.
Imamo pa kar precej sošolcev, ki jim mame pregledujejo naloge, se z njimi učijo, sestavljajo govorne nastope, ….
Za mamice, ki želijo imeti same odličnjake in svoje sončke zavijajo v vato, takšne imajo ponavadi več dela v šoli, ker se učijo skupaj s sončki. Sicer je enako kot v vrtcu. Ali pa še boljše, če si otroka že prej navadil na samostojno delo: risanje, pisanje črk v petih vrstah zvezka …
Kot za mamice in sončke velja v isti meri za nesposobne učiteljice, ki svojo odgovornost prelagajo na starše in otroke.
Razlika med 1. razredom, ki ga je obiskoval sin in 1. razredom, ki ga je obiskovala hči, je kot razlika med opico in zlato ribico.
Ko je šel sin v 1. razred, nisem vedela ali sem zgrešila triado in ga pomotoma vpisala v zadnjo. Snovi je bilo ogromno, predelali so jo izrazito veliko, a popolnoma nič poglobljeno, brez nobenih vaj, brez nobene dodatne razlage, en primer in znajdi se miško. Domačih nalog, da sva z možem včasih dvignila roke in otroku rekla naj neha pisat in da bo naslednje jutro šel pač brez v šolo, ker je večkrat za mizo že skoraj spal, utrujen in siten od celodnevnega sedenja in pisanja.
Ko je šla hči v 1. razred, nisem vedela, da je v šoli. Ko je prišla domov, je imela nalogo že opravljeno, pregledano, kvečjemu je še kaj pobarvala ali narisala. Doma je ogromno pripovedovala o tem, kar se učijo, čeprav so bili zvezki bolj malo popisani. Njen napredek je bil zelo opazen. Kar naenkrat je bilo opazno računanje, vedno bolj izdelano logično mišljenje, pesmice je znala recitirat že iz šole, se ni rabila pripravljati doma.
Razlika kot noč in dan, iskreno in pošteno povem. Seveda mojih otrok ni učila ista učiteljica. In še to moram povedat, ker vem, da se bo kdo obregnil v to. Kot mami mi to ni prijetno povedat, ampak če bi me kdo pred časom vprašal kdo od mojih otrok je bolj inteligenten, bi brez pomisleka rekla, da je to sin, tako da njegov prvi razred in vse, kar je bilo doma in naloge in težave, ker je bilo treba snov predelovat doma, ne izvira iz njegove neinteligetnosti. Težava je bila v celem razredu in odpravljena je bila ob tem, ko se je učiteljica upokojila in jo je v 2. razredu zamenjala druga.
V prvem razredu so imeli bralno značko. Starš bere, otrok pove v šoli obnovo. Izdelovali so plakate, starši smo pomagali pri nabiranju materiala, imeli so nastope v šoli, postregli so nas s sokovi in piškoti, kot pravi gostinci….
Nisem imela občutka, da šola pritiska na otroke. Naloge je naredil v šoli, doma je samo pokazal kaj so delali ali povedal kakšno zgodbo, ki so jo obravnavali v šoli.
Sicer verjamem, da je določen odstotek slabih učiteljev, ampak bi želela najprej izvedeti več o tem, kaj in kakšne so te odgovornosti, ki so preložene na starše in v kolikšni meri? Ker vsak preobremenjen starš se počuti kot odložišče za odgovornost, tudi če si je v večji meri sam kriv. Potem pa lahko naprej debatirava.