Cecelia Ahern: Kam si odšla
Avtorice prej nisem poznala, na spletu pa vidim, da je kar slavna in uspešna. Pri nas bi bila, če sklepam po prebrani knjigi, na kratko odpravljena kot avtorica "plaže" ali v najboljšem primeru žanrske literature. No, pa pustimo to temo, čeprav mi ob branju takih knjig in omembi uspeha, nagrad, priznanj, vedno ostane grenak okus.
Knjigo sem kupila impulzivno, če se prav spomnim, v Eurospinu
), pritegnil me je namreč opis, da junakinjo nadvse mori to, kam stvari izginjajo. Ker to mori tudi mene. Ena tipičnih (nerazložljivih) zadev so pari nogavic. Seveda pa je to le drobec - stvar seže do izginotja ljudi. Avtorica fino zastavi, prav zanimalo me je, kako bo izpeljala. Tudi zaključku ne smem česa očitati, čeprav rahlo diši po Čarovniku iz Oza. Vmes je marsikakšna izvrstna misel. Tako da k plaži jaz tega ne bi uvrstila, se pa od daleč spogleduje z njo. Mislim, da je avtorici zdrsnilo predvsem pri "amiševskem" opisu drugega sveta.
Po guglanju sem odkrila, da sem gledala tudi film po njeni knjižni predlogi, in sicer P. S. Ljubim te. In če se spet dotaknem prej omenjene grenkobe, se moram vprašati, kako bi bilo pri nas, če bi malce več pozornosti posvetili tistim avtorjem (predvsem avtoricam, ker je teh pač več), ki se pomikajo zelo blizu meje med plažo in "literaturo" (ne morem drugače, kot da jo dam v narekovaj, ko vidim, kakšne knjige pa nam nekateri mediji, celo Delo, včasih skušajo vsiliti kot nekaj dobrega). Ker še vedno mislim, da je eden od smislov DOBRE literature tudi ta, da nagovori širši (seveda ne NAJširši) krog bralcev.
Knjigo pa priporočam.
Avtorice prej nisem poznala, na spletu pa vidim, da je kar slavna in uspešna. Pri nas bi bila, če sklepam po prebrani knjigi, na kratko odpravljena kot avtorica "plaže" ali v najboljšem primeru žanrske literature. No, pa pustimo to temo, čeprav mi ob branju takih knjig in omembi uspeha, nagrad, priznanj, vedno ostane grenak okus.
Knjigo sem kupila impulzivno, če se prav spomnim, v Eurospinu
), pritegnil me je namreč opis, da junakinjo nadvse mori to, kam stvari izginjajo. Ker to mori tudi mene. Ena tipičnih (nerazložljivih) zadev so pari nogavic. Seveda pa je to le drobec - stvar seže do izginotja ljudi. Avtorica fino zastavi, prav zanimalo me je, kako bo izpeljala. Tudi zaključku ne smem česa očitati, čeprav rahlo diši po Čarovniku iz Oza. Vmes je marsikakšna izvrstna misel. Tako da k plaži jaz tega ne bi uvrstila, se pa od daleč spogleduje z njo. Mislim, da je avtorici zdrsnilo predvsem pri "amiševskem" opisu drugega sveta.Po guglanju sem odkrila, da sem gledala tudi film po njeni knjižni predlogi, in sicer P. S. Ljubim te. In če se spet dotaknem prej omenjene grenkobe, se moram vprašati, kako bi bilo pri nas, če bi malce več pozornosti posvetili tistim avtorjem (predvsem avtoricam, ker je teh pač več), ki se pomikajo zelo blizu meje med plažo in "literaturo" (ne morem drugače, kot da jo dam v narekovaj, ko vidim, kakšne knjige pa nam nekateri mediji, celo Delo, včasih skušajo vsiliti kot nekaj dobrega). Ker še vedno mislim, da je eden od smislov DOBRE literature tudi ta, da nagovori širši (seveda ne NAJširši) krog bralcev.
Knjigo pa priporočam.
