. . . ki je čedalje manj primeren za bivanje ljudi.

Razmere so čedalje bolj nevzdržne in krute:
– ubijalska vročina (+ 38stopinj)
– zastrupljeno ozračje,
– močno in nevarno sonce (opekline, uv sevanje …)
– uničujoči požari,
– ozon,
– škodljivi insekti (klopi, komarji …)
– pomanjkanje pitne vode
– katastrofalne poplave
– snežni meteži
– rušilni potresi
– cunamiji
– uničujoča neurja in toča (uničeni pridelki)

Ljudje počasi izgubljamo bitko z naravo … saj smo čedalje bolj ranljivi in nemočni.

Poleg vsega tega, pa se ljudje še med seboj uničujemo.
Planet Zemlja je dejansko planet kaznjencev.

Srčno si želim, da se na ta planet ne vrnem več!

ja kdo pa si ti…A si angel, ki je prišel narest “en điro” kle dol in zdej šibaš nazaj?!!

Ja, valda, kaj pa bi ljudje bili drugega sposobni, kot zj* vse kar se da zj* in potem reševat.
Hehe, žalostno je, res, da se zgodovina ponavlja ves čas….mi se pa ne naučimo nič. Zakva? Ker je bolj fajn, da kapital nadzira vse, prevladuje nad vsem…In tole dragi moji, je (pač) davek na eno samo (pre)veliko požrešnost, pohlep, nadzor.
Ena stvar pa je, s katero se popolnoma strinjam. Začeti bi moral vsak pri sebi. Že doma lahko veliko narediš, če vklopiš ekološko razmišljanje. Poskusite. Pozna se na denarnici, pa vsaj majčkeno se lahko Zemlji odkupimo za vse kar je naša rasa toliko let uničevala in ubijala.

Narava se je vedno spreminjala in vedno se bo, ob človeškem vplivu ali pa brez njega, tak je pač naravni ritem planeta. So bile velike temperaturne spremembe tudi dosti pred časom, ko se je človek egocentrično oklical za gospodarja zemlje, malo da ne kar za njenega stvarnika. Ampak menim da vedno bolj prihajajo tisti časi, ko se počasi začenjamo zavedati naših korenin v naravi ter povezanosti z njo. Ne proti njej se boriti, ampak se ji prilagajati.

Dva metra pod zemljo se večino tega ne čuti:-))