Kakšno vezo ima omenjena salama s čajem, da se tako imenuje?

Saj hrenovka (hot dog) tudi nima niti 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} povezave s psom, pa se vseeno imenuje vroči pes.

Zato, ker jo jes lahko zraven caja.

Pa še kako ima – beri 😛

Dachshund = little dog sausage….
http://www.hot-dog.org/culture/hot-dog-history

Enako je s savinjskim želodcem. Niti ni nujno da je delan ob savinji, niti da je notri želodec. Tudi pariška salama ni iz pariza, ali pa edamec iz mesta edamer.

želodec se imenuje zato, ker je bilo mesovje prvotno filano v svinjsko opno želodca ali danko ( črevo rite), ko še niso bile v uporabi umetne, plastične čreve, kot danes…

Ali čajna pašteta. Se prašujem tudi jaz kakšno vezo ima s čajem.

“Čajna” klobasa, pašteta … pomeni NAMIZNA. Kot imaš namizno vodo in namizno vino. V prenesenem pomenu to pomeni, da je cenovno dostopna, namenjena vsakodnevni uporabi in širšim množicam ljudi. To je še iz titovih časov, on je jedel jagnjetino, fabrikant pa čajno klobaso. Nekaj v tem smislu.

Ali še dodaten pomen – gremo na čaj, gremo na prigrizek … torej so se s pridevnikom čajna označevale jedi, ki so bile za t.i. malico. Izraza Čajne goji jagode ne poznamo, ker je izraz pač še iz časa ko so za malico jedli kruh in klobese.

V bistvu je ravno obratno. Čajen pomeni boljše kvalitete (lahko preveriš v SSKJ). Čajno maslo, čajna pašteta… kao boljša od navadnih. Ne vem pa, od kod to izvira. Mogoče je res povezano s čajem oz. čajankami – ker je bila to fina, gosposka navada, je zraven spadala višja kvaliteta. Potem pa se je beseda prenesla še na hrano, ki se sicer ne je ob čaju (salama, pašteta). O izvoru besede kot rečeno sklepam, zagotovo pa čajen pomeni boljše kvalitete.