Iz depresije brez kemije
Zanima me, koliko se vas je uspelo izkopati iz depresije na naraven nacin, s spremenjenim nacinom zivljenja, z aktivnostmi, z resitvijo tezav, ki so vas pripeljale v depresijo, predvsem pa brez antidepresivov.
Pa negovorim o obdobju pomanjkanja volje, vecje obcutljivosti in napetosti, utrujenosti, manjsi nespecnosti in blagem malodusju – kar nas vecino kdaj doleti.
V mislih imam resnicno depresijo, ko ne vstajas iz postelje, se ne umivas, z nikomer nimas kontaktov, v mislih pa le cimprejsnji konec.
Kako ste se lotili? Kako dolgo je trajalo?
Da se brez kemije. Ampak vedi depresija = kemično neravnovesje nevronskih prenašalcev. Torej se gre za kemijo v glavi in telesu.
Kot prvo, moral/a se boš najprej spopasti z zdravljenjem z zdravili in pogovorom. Tako zdravljenje traja več let, ponavadi večinoma pomaga že po nekaj tednih, preostali del borbe do popolne ozdravitve pa potem traja nekaj časa.
V kolikor ta “prvi del” ne bo pomagal bodo zdravniki imeli podlago za nadaljne (dražje, ampak še vedno brezplačno za državljane) zdravljenje na drugačen način. To zdravljenje pri nas še ni bilo širše predstavljeno (zato o njem še ne bom govorila, ker je v začetni fazi pri nas), zdravijo pa samo take katerim zdravila in terapije niso pomagala. Uspešnost zdravljenja je visoka in to brez zdravil. Tako da jaz na tvojem mestu še ne bi vrgla puške v koruzo.
Če povzamem:
Najprej naredi prvi korak, pojdi do zdravnika in povej kakšno je stanje. Začel/a boš zdravljenje z zdravili. Predlagam da zahtevaš zdravljenje pri specialistu torej prihiatru in psihologu, ne zdravi se ambulantno preko svoje zdravnice. Lahko greš pa tudi direktno na EKI (enota za krizne intervencije) ali pa v kakšno znano ustanovo, ki zdravijo težave s psiho kot je psihiatrična bolnica (greš do dežurnega zdravnika).
Terapije in skupine tudi pomagajo, sprememba življenja pa sploh! Ampak vse to v kombinaciji z zdravili, ki jih pa potem postopoma tako ali tako zmanjšuješ. Vsako zmanjšanje dozo vzameš kot zmago!
Hvala!!
Sicer ne sprašujem zase.
Gre za to, da je tukaj 1001 moraliziranje, kako je možno te zadeve rešiti brez kemije. Seveda modrujejo zgolj tisti, ki te izkušnje nimajo.
Zato bi rada prebrala izkušnjo nekoga, ki se je s temi težavami soočal in jih premagal. Zanima me mnenje kredibilnih. Oz. ali je kdo v množici nasprotnikov antidepresivov premagal motnjo brez zdravil ali je RES vso pametovanje tukaj namen samo sebi. Ali celo služi bildanju ega zdravih na račun bolnih morda?
Hahaha. Že zjutraj na tešče prvi dve in nato v tem slogu ves dan? Vsaki dan tako? 🙂
Ravno zato sprašujem le tiste, ki imajo to izkušnjo.
Ti pa se zahvali Bogu, Vesolju ali v kaj že veruješ, da ne veš, o čem govorim. ;-)[/quote]
Želela sem ti samo pomagati … saj želiš brez kemije, ali ne?
In ne govori, da ne vem o čem govoriš …. zelo dobro vem …. ne zafrkavam te!!!
Imam zelo podobne težave ko ti …. velikokrat (ne vsak dan).
In ko sem jedla antidepresive ( 1leto) …. sem postala apatična … z obilo stranskih učinkov in čisto brez moči.
Rekla sem STOP kemiji …. in zdaj si pomagam … kot si pač pomagam …..in to meni pomaga…. !
Vsak po svoje!
Žal mi je, da misliš, da se norčujem.
Seveda, pa to prakticiram po pameti …
zdravo!
ravnokar sem prebrala knjigo ženski možgani, kjer opisuje zakaj prihaja pri ženskah do depresije. gre za kemične reakcije, kjer prične primanjkovati določenih hormonov zaradi različnih vzrokov. Malo zaradi same biologije telesa, malo pa zunanjih dejavnikov. pri ženskah so depresije pogostejše kot pri moških. predvidevam, da je pri tem najlažje priti skozi z različnimi tabletami, glede na napisano. nimam lastne izkušnje, ampak menim, da brez ustreznih tablet boj ni enostaven. Sama nisem pristaš tablet, pri tako globoki depresiji, kot je opisana, pa nisem prepričana, če ni o bolj pametna izbira ravno zdravljenje s tabletami…..
pa srečno!
Depresije mnogi ljudje ne razumejo. Za primerjavo, predstavljaj si, da si zlomiš nogo, vsi okrog pa ti govorijo:”saj bo bolje”, “daj se spravi k sebi, že enkrat”, “ne rabiš zdravniške pomoči, pojdi v naravo in misli na lepe dogodke”, itd. Ne bo bolje in zgolj z lepimi mislimi se ne moreš pobrati iz brezna.
[img]http://www.akimbocomics.com/comic/2010-10-04-Eat_Shit_And_Die_164.jpg[/img]
Imaš več vrst depresij, obstajajo nekateri, ki jim pomagajo že takoj prva zdravila in so po enem letu zdravi, obstajajo tipi depresij (lažje oblike) pri katerih pomaga že pogovor. Obstajajo pa tudi taki, ki vsakih nekaj mesecev zamenjajo zdravila, ker ugotovijo da jim ne pomagajo. Tako da splošnega odgovora ali se da ozdraviti brez zdravil ne boš dobila. Težko je biti pameten okoli tega, ker se stvari pokažejo šele čez nekaj časa. Je pa bolezen mučna za vse v bližini, še bolj pa za bolnika. Vsekakor pa rabi podporo in razumevanje – včasih celo takrat ko misliš da mu ne moreš pomagati. To je pač bolezen. Veliko bolnikov v tem času izgubi prijatelje, nekateri celo družine.
Ampak se da!
Kot rečeno, brez zdravil se jih pozdravi manjši del ljudi. Vsekakor pa na to bolezen ne bi gledal zviška kot gledajo nekateri na tem forumu, ker je zmeraj več ljudi ki zbolijo za to boleznijo, kaj hitro se lahko zgodi da tudi sam pristaneš v tem.
Hvala!!
Sicer ne sprašujem zase.
Gre za to, da je tukaj 1001 moraliziranje, kako je možno te zadeve rešiti brez kemije. Seveda modrujejo zgolj tisti, ki te izkušnje nimajo.
Zato bi rada prebrala izkušnjo nekoga, ki se je s temi težavami soočal in jih premagal. Zanima me mnenje kredibilnih. Oz. ali je kdo v množici nasprotnikov antidepresivov premagal motnjo brez zdravil ali je RES vso pametovanje tukaj namen samo sebi. Ali celo služi bildanju ega zdravih na račun bolnih morda?[/quote]
Torej tako. ( vse je sicer kemija, saj smo tudi sami sestavljeni iz kemicnih elementov.) vendar mislis – brez antidepresivov.
vitamini B ( kot ti je ena ze v sali svetovala) posebej vit B6 in B12
Omega 3
Caj iz sentjanzevke – ucinkovina hipericin
Urejen spalni ritem ( poskusi z binauralnimi ritmi, ce so znosni.)
tehnike globokega sproscanja in ( scasoma , ne takoj) meditacije.
redna telesna vadba ( v katero se najprej prisilis, in najprej samo 5 minut, potem podaljsevanje)
pogovor z nekom, ki mu zaupas
glede tehnik psihoterapije – psihodinamicna terapija ne pomaga, pac pa pomaga kognitivno vedenjska.
Glede nekega bildanja ega in prerekanja nasprotnikov in pristasev antidepresivov- vse to je brez veze. Zakaj delati iz tega moralno vprasanje?
Zagovorniki bodo morda rekli – ad jim je resil zivljenje – in vcasih je res tako.
V najglobljih globinah depre bi cvlovek pozrl tudi zivo zabo ( hec) ali pac karkoli, da bi pomagalo.
Fizicne nezeljene ucinke Ad jev poznamo, najbolj pogosti so omotica, suha usta, slabost, pridobivanje telesne teze ( pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj) motnje v seksualni funkciji, utrujenost, nespecnost, zaprtje.
Psiholoski nezeljeni ucinki so bolj kontroverzni – custvena otopelost, cudne misli, agresivnost ipd.
V globoki krizi clovek vse to vzame v zakup. Vprasanje je pri bolj blagi depresiji in anksioznosti, koliko se splaca jemati antidepresive. Ne smemo pozabiti, da antidepresive predpisujejo tudi pri fizicnih bolecinah, npr. bolecina v hrbtu ali fibromialgiji, ker naj bi znizevali bolecinski prag. Pacient se tako lahko znajde v pasti odtegnitvenih ucinkov, ne da bi pravzaprav vedel, za kaj gre.
Zasvojljivost antidepresivov je tudi odprto vprasanje.
Na drugi strani nasprotniki antidepresivov prevec poenostavljajo zadeve in se jim zdi, da skoraj vse probleme resi ” brca v rit, sprehod po soncku in to, da se posteno presvicas.
Se enkrat, ne vem, zakaj bi to moralo biti moralno vprasanje, ali zakaj bi tisti, ki jemljejo antidepresive, imeli slabo vest.
Aja, pa se ta gospa, ki pravi, da zdravljenje traja vec let.
Epizoda klinicne depresije ( major depression episode) ki se ne zdravi, ponavadi traja 6 mesecev, in sama izzveni, le v 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerov lahko traja leto ali vec.
Pri takšni depresiji žal pomagajo samo antidepresivi, ker gre za hujšo obliko depresije.[/quote]
To pa ni res. Pred leti sem bila na tem, da sem obležala v postelji, a sem se pobrala brez zdravil. Težko, z veliko dela, fizičnega in psihičnega, a sem se pobrala. Sem velikokrat pisala o tem na tem forumu.
Tudi ena druga uporabnica je pisala o svoji izkušnji, ko ni vstajala niti za stranišče (jaz sem vsaj na stranišče šla sama), pa se je prav tako pobrala.
Naju obe so pobrali otroci, pa ne z nekim aktivnim sodelovanjem, ampak samo s parimi besedami, da nama je naredil prvi klik, potem pa garanje sam s sabo…
Nisem obležala, sem pa vegetirala in trpela. 7 mesecev je bilo moje življenje neznosno. netipični znaki, zraven še druge diagnize, ki vplivajo na stopnjo energije in počutje. Ko sem končno dobila namig, kaj je z mano, so mi obenem ponudili recept. Sem rekla, da ne želim in šla na psihoterapijo.
Danes sem ok…
Včasih me še trga tista znana bolečina v telesu, pa drugi netipični znaki, pa jih poznam, slišim, upošteevam, znam prebroditi sedaj sama.
Literatura pravi, da je tip depresije, ki je kemijski, kjer je treba AD, razporejen enako med vsemi ljudmi, kulturami, razredi, poklici.Ttip ki je pridobljen iz slabih izkušenj, tlačenja čustev, travmatičnih dogodkov, pa je bolj tipičen za določene vrste osebnosti, poklice, način življenjaitd. Če meni ne bi šlo na bolje, bi tudi jedla tablete, saj je trpljenje res hudo ko si globoko v luknji in ne zmoreš nič čutiti, ničesar se veseliti, vse je muka in mučenje… če vzamem tableto za druge bolčine, bi pa tudi za duševno, če drugo nebi pomagalo!!!!!
Ljudje smo si različni pokarakterju in kar je za enega velik plus, je za drugega lahko velik minus.
Ko sem dojela, kaj se z mano dogaja, bi lahko šla k zdravniku po zdravila, ampak to bi bil zame dokončen poraz. Po naravi sem borec, bivol ki rine in enostavno sem se morala sama izboriti z depresijo, da sem si dokzala, da zmorem. Verjetno je vse skupaj trajalo dalj časa, kot bi z zdravili ali pa tudi ne, se pa ne ponavlja. V bistvu si ne dovolim, da bi se mi ponovilo. Težave hitro analiziram in posortiram, kar lahko rešim, sproti uredim, kar pa ne, se ne obremenjujem, dam na čakanje in počakam na pravi čas. To je najboljša stvar, ki mi jo je zapustila depresija.
Hahaha. Že zjutraj na tešče prvi dve in nato v tem slogu ves dan? Vsaki dan tako? 🙂
Ravno zato sprašujem le tiste, ki imajo to izkušnjo.
Ti pa se zahvali Bogu, Vesolju ali v kaj že veruješ, da ne veš, o čem govorim. ;-)[/quote]
Želela sem ti samo pomagati … saj želiš brez kemije, ali ne?
In ne govori, da ne vem o čem govoriš …. zelo dobro vem …. ne zafrkavam te!!!
Imam zelo podobne težave ko ti …. velikokrat (ne vsak dan).
In ko sem jedla antidepresive ( 1leto) …. sem postala apatična … z obilo stranskih učinkov in čisto brez moči.
Rekla sem STOP kemiji …. in zdaj si pomagam … kot si pač pomagam …..in to meni pomaga…. !
Vsak po svoje!
Žal mi je, da misliš, da se norčujem.
Seveda, pa to prakticiram po pameti …[/quote]
Oprosti!
Zdaj razumem, kaj in kako si mislila.
Se bolj ali manj uspešno borim z vzponi in padci tega življenja, ampak depresije nimam, zato težko iz prve roke. Vem, da se s takšnimi stanji ukvarja Vida Gostenčnik, vendar že dolgo nisem slišala zanjo in tudi ne vem, če še ima delavnice na to temo. Poznam pa človeka, ki je z njeno pomočjo opustil terapije in recimo da zaživel kolikor toliko normalno življenje. Ko sem bila precej na tleh, sem se zatekla k Bachovim esencam, ki jih dobiš v lekarni. Zanesljivo delujejo, čeprav za depresivna stanja spet ne morem iz prve roke. Priporočila bi tudi tehniko EFT, vendar strogo pod vodstvom zelo izkušene osebe, po možnosti poiščite kakšnega psihologa ali zdravnika med tapkalci, ki tudi sicer ima izkušnje s psihičnimi težavami in obolenji. Sicer pa depresijo blažijo športne aktivnosti. Osebno priporočam hribe, ker nudijo dovolj fizičnega napora, da vrh prinese občutek zmage. Naj pa depresivnež ne hodi sam. Dobra družba planinskega društva zna morda pripomoči k dvigu volje in trenutnega razpoloženja. Pa podpora doma, seveda. Če se stanje ne izboljšuje ali gre celo na slabše, je obisk zdravnika nujen, ne glede na vse ostale predloge.