Hrana v smeteh
Evo jaz se strinjam s tem, da hrano se ne meče stran, samo vi meni povejte kako naj potem v takih primerih:
– se mi zgodi, da na hitro kupujem in ne pogledam dobro ali pa tudi ne zgleda, sadje in zelenjava popolnoma zanič (do doma gnilo, ali pa popolnoma zeleno in ni za pojest in podobno) – kaj naj s tem, kot v kanto?
– otroka pojesta včasih samo sredico, skorjo pustita, gre v kanto…
– skuham kaj kar jim ni po volji in se potem zmrdujejo ali pa niso lačni in spet po dveh dneh v smeti…
– en kup marmelad domačih, ki sem jih dobila za darila je splesnilo….
in še kup takih primerov je ko gre hrana v smeti in ni samo preveč kupljena…..
Kako vi to rešujete oziroma kako delate tisti, ki čisto nič ne zavržete?
ne gre za to ali si varčna, gre za to, da si neodgovorna .. otrokom dovoliš, da pojedo samo sredico? moji v tem primeru ne dobijo drugega za jest, dokler ne pojedo tudi skorjo …
marmelade lahko mirno naprej podariš, in enako je s skuhanim, ali podariš sosedom, ali pa ne kuhaš drugega, dokler se ne poje, kar je že skuhano (brez skrbi, nikogar ne bo konec) …
sicer bi se pa lahko zamislili nad uvedbo nekih zbiralnik kant, kjer bi se zbiralo pomije za kmetije …
V trgovinah se zgodi, da spodaj naložijo sveže in lepo sadje, na vrh pustijo tistega, ki je že bolj tako tako. Ali pa pustijo že mal čudno zelenjavo, potem pa šele zjutraj dajo novo, ker vedo, da bo kdo kupil tud zmahedrano sadje ali zelenjavo. Ene parkrat sem tako naletela, vendar sem kar povprašala, če zadaj nimajo nič svežega. In sem potem dobila sveže, včasih kakšni prodajalki sama rečem, da jim kakšen kos že načenja v smer gnitja, sploh sedaj, ko je vroče.
Zakaj pa sredice ne pojesta – je pretrda, ene so mal bolj zažgane, ene mal manj zapečene? Potem mogoče začni kupovati toast, tam skorje ni.
Kar jim ni po volji? Kosilo je na mizi. Če jim ni po volji, bodo pač lačni do naslednjega obroka. Če niso lačni, potem bodo počakali spet do naslednjega obroka in ne bo vmesnih obrokov, da se bodo spet zmrdovali ali pač ne bodo lačni.
Če ne jeste marmelad, medu ipd., povprašaj v okolici ali pa v službi, če bi kdo vzel te domače stvari.
Nazadnje sem od sadja kupila nektarine in se je našla kakšna po treh dnevih v hladilniku, da je postala bolj mehka, z okusom, ki je mejil že v smer gnitja (tist čudn okus, ki se začne). In so šle v smeti. Pa kakšen krompir se najde, ki ne vzdrži te vročine, čeprav ga imam v špajzu, kjer je mal bolj hladno. Drugače pa ne vem, kdaj sem dejansko od hrane kaj vrgla stran.
Če se kdo gre statistiko, bi moral zajeti celotno populacijo, ne pa neko številko populacije, na podlagi katere se odloča. Zajemajo tudi povprečne plače, pa nekateri še blizu teh ne pridejo, tako za oris.
Ne sekiraj se preveč. Jaz tudi robantim, nakupim stvari za čez vikend, potem se pa izkaže, da nikogar ne bo doma. Vedno neko zmišljevanje. Drugič pustim prazen hladilnik, bi pa vsi jedli.
Tako da še najmanj zapravim, ko je mož na službeni, otroci pa po svoje, kot ta teden.
V trgovini sem bila nazadnje v ponedeljek, za skuhat imam dovolj, ni pa nobenih delikates, samo malo suhe salame, poli in sir, pa še to je od prej, ker sama tega ne jem. Meni se niti ne da kuhat, ne jest, danes sem si zjutraj naredila kosmiče, za popoldne pa sem imela konzervo sardin.
Včeraj sem vrgla v smeti glavo ovele solate, 2 nagnita paradajza, kranjsko klobaso, ker je splesnila in pol kile skute. Pa to ni nič, včasih mi je res hudo, kaj roma v smeti.
Če bi kupovala zase, bi bil hladilnik bolj prazen, v smeti pa verjetno ne bi šlo nič, tako pa nikoli ne vem, koliko se bo pojedlo, kdaj bo kdo doma, ali se bo kuhalo.
Teh 80 kil se vlači po zobeh že kako leto. Še vedno pa nihče ni odgovoril, ali teh 80 kil predstavlja ves bio odpad (torej tudi olupke in neužitne dele sadja in zelenjave) ali gre za stvari, ki bi bile sicer užitne, pa jih nekdo zavrže iz objestnosti. Ker pa vemo, da nihče ne brklja po bio odpadu… “aha, to je skorja, to gre za nabijanje slabe vesti, aha, to pa so krompirjevi olupki… to je kos salame, aha, to pa so breskove koščice”, je jasno, da teh 80 kil, s katerimi kar naprej opletajo, je bio odpad skupaj. Tega se pa hitro nabere za 25 dek na dan.
Še vedno se od hrane največ zmeče stran tisto, kar ni bilo prodano – torej kar segnije v trgovinah, čemur poteče rok trajanja in neprodane in do neužitnega postarane gostinske porcije. Z zmanjševanjem dohodkov bo še več neprodanega in torej še več hrane v smeteh.
Za avtorico
– se mi zgodi, da na hitro kupujem in ne pogledam dobro ali pa tudi ne zgleda, sadje in zelenjava popolnoma zanič (do doma gnilo, ali pa popolnoma zeleno in ni za pojest in podobno) – kaj naj s tem, kot v kanto?
Ja, to se vsakemu zgodi. Še sploh, če kupiš kaj pakiranega, pa tudi sicer lahko spregledaš. Ali pa od zunaj zgleda super, znotraj je pa gnilo. Ta odpad lahko malo zmanjšaš tako, da po možnosti ne kupuješ pakiranega (razen če je bistveno ceneje) in da si vzameš malo več časa pri izbiranju posameznih kosov. Na splošno pa odpad zmanjšaš tudi tako, da ne zapikuješ nohtov v jabolka in ne mečkaš breskev. Ker ravno to so potem tisti grdi kosi, s katerimi se lahko nasmoliš.
– otroka pojesta včasih samo sredico, skorjo pustita, gre v kanto…
Daj manjši kos kruha oz. naj otroci jejo takrat, ko so res lačni in ne takrat, ko se tebi zdi, da bi se spodobilo. Na splošno pa kupi pač drugo vrsto kruha, s tanjšo/mehkejšo skorjo in ga pametno shranjuj, da ne bo trd in presušen.
– skuham kaj kar jim ni po volji in se potem zmrdujejo ali pa niso lačni in spet po dveh dneh v smeti…
Ne kuhaj na pamet, ker se tebi zdi, da bi se spodobilo. Zakaj kuhaš, ko niso lačni? Potrata časa in živil. Tudi takrat, ko ste vsi lačni, skuhaj manj. Če komu ne bo dovolj, še vedno lahko na vrh poje jabolko ali kos kruha (s skorjo vred). Če pa kljub vsemu kaj ostane, se da večina zadev zamrzniti. Ena porcija danes, ena čez en teden… In ko je kaki hektičen dan in ni časa za kuhanje, si vsak izbere med zamrznjenimi obroki, pogreješ in imaš rešen problem prehrane.
– en kup marmelad domačih, ki sem jih dobila za darila je splesnilo….
Domače marmelade je treba odprte hraniti v hladilniku in čim prej porabiti. Če jih ne jeste, se raje prijazno zahvali, razloži in odkloni. Če ne znaš lepo povedati, pa vzami in podari naprej, nekdo jih bo gotovo zelo vesel.
Kuhano običajno vse pojeva in ne mečeva stran. Se pa zgodi, da nama zgnije/ovene zelenjava, včasih pa tudi kak sadež. Sploh sedaj poleti, ko so višje temperature in poleg stvari, ki jih sama kupiva, dobiva od tašče še kakšno domačo zelenjavo. Najhuje je takrat, ko se nama spremenijo plani in zato ne kuhava doma, čeprav sva pred tem že nakupila vse potrebno.
Teh 80 kil se vlači po zobeh že kako leto. Še vedno pa nihče ni odgovoril, ali teh 80 kil predstavlja ves bio odpad (torej tudi olupke in neužitne dele sadja in zelenjave) ali gre za stvari, ki bi bile sicer užitne, pa jih nekdo zavrže iz objestnosti. Ker pa vemo, da nihče ne brklja po bio odpadu… “aha, to je skorja, to gre za nabijanje slabe vesti, aha, to pa so krompirjevi olupki… to je kos salame, aha, to pa so breskove koščice”, je jasno, da teh 80 kil, s katerimi kar naprej opletajo, je bio odpad skupaj. Tega se pa hitro nabere za 25 dek na dan.
Še vedno se od hrane največ zmeče stran tisto, kar ni bilo prodano – torej kar segnije v trgovinah, čemur poteče rok trajanja in neprodane in do neužitnega postarane gostinske porcije. Z zmanjševanjem dohodkov bo še več neprodanega in torej še več hrane v smeteh.
Za avtorico
– se mi zgodi, da na hitro kupujem in ne pogledam dobro ali pa tudi ne zgleda, sadje in zelenjava popolnoma zanič (do doma gnilo, ali pa popolnoma zeleno in ni za pojest in podobno) – kaj naj s tem, kot v kanto?
Ja, to se vsakemu zgodi. Še sploh, če kupiš kaj pakiranega, pa tudi sicer lahko spregledaš. Ali pa od zunaj zgleda super, znotraj je pa gnilo. Ta odpad lahko malo zmanjšaš tako, da po možnosti ne kupuješ pakiranega (razen če je bistveno ceneje) in da si vzameš malo več časa pri izbiranju posameznih kosov. Na splošno pa odpad zmanjšaš tudi tako, da ne zapikuješ nohtov v jabolka in ne mečkaš breskev. Ker ravno to so potem tisti grdi kosi, s katerimi se lahko nasmoliš.
– otroka pojesta včasih samo sredico, skorjo pustita, gre v kanto…
Daj manjši kos kruha oz. naj otroci jejo takrat, ko so res lačni in ne takrat, ko se tebi zdi, da bi se spodobilo. Na splošno pa kupi pač drugo vrsto kruha, s tanjšo/mehkejšo skorjo in ga pametno shranjuj, da ne bo trd in presušen.
– skuham kaj kar jim ni po volji in se potem zmrdujejo ali pa niso lačni in spet po dveh dneh v smeti…
Ne kuhaj na pamet, ker se tebi zdi, da bi se spodobilo. Zakaj kuhaš, ko niso lačni? Potrata časa in živil. Tudi takrat, ko ste vsi lačni, skuhaj manj. Če komu ne bo dovolj, še vedno lahko na vrh poje jabolko ali kos kruha (s skorjo vred). Če pa kljub vsemu kaj ostane, se da večina zadev zamrzniti. Ena porcija danes, ena čez en teden… In ko je kaki hektičen dan in ni časa za kuhanje, si vsak izbere med zamrznjenimi obroki, pogreješ in imaš rešen problem prehrane.
– en kup marmelad domačih, ki sem jih dobila za darila je splesnilo….
Domače marmelade je treba odprte hraniti v hladilniku in čim prej porabiti. Če jih ne jeste, se raje prijazno zahvali, razloži in odkloni. Če ne znaš lepo povedati, pa vzami in podari naprej, nekdo jih bo gotovo zelo vesel.[/quote]
V teh 80 kilah so tudi olupki in drugi ostanki, ki nastanejo pri pripravi jedi (npr. ostanki pri trebljenju solate). Vsaj tako sem jaz razumela iz oddaje, ki sem jo gledala.
Pa še ena replika – ne moreš vedno kuhati ko so lačni, ker potem si lahko cel dan za štedilnikom. Pri nas npr. tamala ni lačna skor cel dan, sine bi pa jedel na tri ure. Je pa res da se večino otrok preveč fila s hrano. Npr. meni na kraj pameti ne pade da bi jim skuhala še eno kosilo, oni so ga pa že jedli v vrtcu in šoli. Za druge je pa to rutina. Se pa močno strinjam da je bolje skuhati manj kot več.
Drugače pa nekaj odgovorov avtorici: težavo s skorjo smo mi rešili tako, da narežemo manjše končke (npr. kos pri štuci gre še napol) in vstrajamo da pojejo. Raje vidim da pojesta pol kosa kruha (sredico in skorjo) kot da od celega kosa pojesta samo sredico. Drugače pa mi nismo ne vem kaki jedci kruha – 4 imamo pol kile za 2 dni.
Pri sadju in zelenjavi se pač v tej vročini zgodi, da zgnijejo, ampak tega pri nas ni veliko.
Glede izbirčnosti in kujanja pa pri nas dobijo za probat in točno vesta, da če ne bosta pojedla nič, ne dobita nadomestka oz. do naslednjega obroka nič. Vedno pa kuhamo nekako tako uravnoteženo, da vsak lahko nekaj poje. Npr. tamala ne mara mesa, sin ga pa obožuje, zato dam njej več zelenjave in manj mesa, sinu pa obratno.
“Domače” marmelade in kompote pa ne sprejemamo, smo lepo vljudno zavrnili, tako da jih niti ne dobivamo.
Pri nas pa je tako,kupujem to kar vsi radi jemo,kosilo tudi skuham,ko imam čas,seveda vedno samo to kar nam ugaja.Dokler imamo za čike bo tudi hladilnik poln.Stran ne mečemo skoraj nič,razen kruh večkrat ostane,pa še tega,zdrobim za ptiče.Ne znam pa si predstavljat,kako je staršem,kateri imajo otroke in ni hrane pri hiši.Verjemite,da nikakor ne morem dojet da se to res dogaja.