Imam dva otroka, nikoli večjih težav. Izpade trme in razne druge težave smo vedno reševali z mejami in pogovorom. Po pol leta brezposelnosti sem z začetkom leta dobila službo z popoldanskim delovnikom do 22h (prej sem leta delala dopoldne, kdaj pa kdaj popoldne). Do aprila je bilo vse ok, otroka sta opravljala dolžnosti kot do sedaj (domače naloge, pospravljanje, smeti in druga dela). Sredi aprila sem pri starejšem otroku začela opažati majhne odklone npr. pozabljeno domače branje, nepospravljena brisača na tleh kopalnice. Kljub pogovorih nobenih sprememb. Potem v maju dve enici, potem velik spor in fizični obračun s sošolcem, potem razbit mobitel, potem cigareti v šolski torbi in danes manjkajočih 20 evrov v denarnici in nakup gore sladkarij in igrača. Dobesedno se mi je odpeljalo, čeprav sem že nekje vmes ukinila net, igrice, se pogovorila s svetovalno delavko in otrokom, redno preverjala opravljeno delo, prepovedala obiske. Sedaj je v sobi, jaz izjemoma doma z utripom, jezo in tik pred jokom od razočaranja, nemoči in jeze. Sploh več ne vem kako naj odreagiram, ker se bojim da bo prvič padla oreng zaušnica,. Na vse odgovor Kaj mi pa moreš, bom pač brez, briga me za prijateljice, bom pač brez šole in dnarja, bom pač šel v mladinski dom, moraš skrbet zame, bom šel k očetu (mimogrede očetu se je. in ga ne želi, kar je meni in otroku jasno povedal, naj uredim kakor vem in znam). Otrok ima 11 let. Z mlajšim ni težav – enako doma kot v šoli.

Zakaj pa se je oče tako odločil in te ignorira ?
Ker otrok deluje po istem vzorcu, kot je njegov oče.

Kje je oče? Tipično obnašanje nekoga ki nima očeta.

Drugače pa je tako obnašanje pri 11 letih katastrofalno. Jasno se vidi da ti igraš očeta in mater in to je velik problem. In ne vem kaj čakaš z zaušnico in to tako zelo močno. Pri 11 letih s čiki? pri meni bi jih tako fasal da bi se težko pobral. Otrok te bo komandiral? kaj ti ni jasno.

Od očeta sem se ločila, ker je pil. Potem sem izvedela, da je bil tik pred zvezo z menoj na zdravljenju in seveda par leta lepo zdržal brez alkota. Po ločitvi je šel na zdravljenje in je bilo kakšne 3 leta ok, normalni stiki, tudi preživnina. Potem je spet začel piti, bi vmes na zdravljenju, sedaj spet pije in so mu otroci ovira pri posedanju in finančno breme. Preživnine že nekaj let ne plačuje.

No potem pa nehaj s permisivno vzgojo in igraj še očeta zraven. Drugega ti ne preostane. Ker mali misli da je bog na zemlji in lahko reče in počne vse kar hoče.

Puma, z zaušnico čakam, ker se dejansko na smrt bojim “strokovnjakov”, ki me bodo klicali na pogovore, kako fizično obračunavam z otrokom. Do sedaj mi ni bilo lahko biti šef, ampak sem tudi odklone lahko hitreje sanirala, ker sem bila popoldne doma. Smo rešili takoj na licu mesta. Svetovalka nabija, da je otroka treba razumeti,…. Res se prvič srečujem z nekim velikim odklonom, ker otroka se mi nista npr. pri 3 let vreščaje metala v trgovini po tleh.

Nama je sin naredil podobno samo enkrat in ko je mož slišal kako jezika je priletela klofuta da se niti ni zavedal od kje. Od takrat imava mir.

Ma kaj poslušaš druge, ne se hecat no. Bo priletela klofuta se bo kmalu začel zavedat. Seveda ne sme bit klofuta za brezveze zato ker se znašaš nad njim. Moraš točno vedet zakaj jo bo dobil. Naprimer če otrok steče pred avto in dobi eno po riti bo točno vedel zakaj jih je dobil in ne bo imel nobenih posledic. Če ti jezika in govori bedarije moraš to hitro in odločno prekinit in točno bo vedel zakaj. Jasno moraš pokazati da se tebe spoštuje bolj kot vse na svetu. Z mlajšim pa le počakaj da pride v isto obdobje.

Če si izbrala takšnega moškega, potem to pomeni, da ti manjka samozavesti, odločnosti, imaš slabo samopodobo…Vse to so razlogi, ki otroku omogočajo, da te ne spoštuje in ne upošteva.

Otrok ti bo zaupal in te spoštoval, ko bo v tebi videl avtoriteto in osebo, ki je vredna zaupanja.
Seveda bi mu vse to veliko lažje dal oče, če bi bil normalen in psihično zdrav. In seveda zdrav partnerski odnos, v katerem bi otrok imel pozitiven zgled in občutek varnosti.
Zdaj pa tega še bolj ni, ker tebe popoldan ni doma.

Ma pusti te brezvezne strokovnjake, ki samo bluzijo neko teorijo.

Če se bojiš, potem to res kaže na tvojo šibko samozavest in to otrok lepo izkorišča.
Otrok rabi oba starša in varno družinsko življenje.

Ljudje smo zelo različni, eni se po klofuti upognejo in uklonijo, druge pa to še bolj zrevoltira in postanejo še večji uporniki, tudi na svojo lastno skrajno škodo. Ni enotnega recepta, odvisno je od človeka.

Ma kaj poslušaš druge, ne se hecat no. Bo priletela klofuta se bo kmalu začel zavedat. Seveda ne sme bit klofuta za brezveze zato ker se znašaš nad njim. Moraš točno vedet zakaj jo bo dobil. Naprimer če otrok steče pred avto in dobi eno po riti bo točno vedel zakaj jih je dobil in ne bo imel nobenih posledic. Če ti jezika in govori bedarije moraš to hitro in odločno prekinit in točno bo vedel zakaj. Jasno moraš pokazati da se tebe spoštuje bolj kot vse na svetu. Z mlajšim pa le počakaj da pride v isto obdobje.[/quote]

Take bedarije pa že dolgo ne. A ne bi bilo najbolj, če bi kr z avtom ta malega narahlo zadel, da mu bo res jasno, koliko cesta nevarna. Bi bilo še bolj dosledno in pošteno? Kaj klofuta, dajmo kr ruk z avtom….

Avtorica, s klofuto boš izgubila še zadnjo trohico spoštovanja. Potem pa beseda res ne bo več kaj veljala. Ta mali je izgubil že preveč v življenju, ne mu vzet še upanja, da mami zmore tam ostat, od koder je foter zbežal. Če ne zmoreš, najdi pomoč. Otrok kliče nekoga, da ga ustavi pač na edini način, ki ga pozna. Rabi jasne, odločne smernice, ki pa nikakor ne pomenijo nasilja. S klofutami ga boš le prepričala, da je bolje lagat in skrivat, ker ne zmoreš in ne znaš prenest problemov. Poznam take otroke in je vse ok do naslednjega izbruha, ko kake nečedne stvari spet pridejo na plan. Svet mu prinaša sr-a-n-j-e, a zdaj bo pa še mati le en dodaten vir strahu in grožnje?
Do zdaj se je zgodilo že tolko stiske, da si res nimata več kaj skrivat. Ste preživeli. Kako bi bilo usesti se zares mirno in z vsakim dovoljenjem govoriti o vseh stvareh. Kolikor se da. Kolikor ne gre, pa kmalu? Brez zgražanja, obsojanja, navodil in teženja….

Ljudje smo zelo različni, eni se po klofuti upognejo in uklonijo, druge pa to še bolj zrevoltira in postanejo še večji uporniki, tudi na svojo lastno skrajno škodo. Ni enotnega recepta, odvisno je od človeka.[/quote]

Klofuta pri večini ljudeh zelo pomaga. Drugače jo pa ponoviš. Tale otrok je na poti k narcisoidnosti kar je zelo slabo. Ne vem kdo mu tudi daje tak zgled, nekdo sigurno. ČE ne oče potem pa kakšen starejši prijatelj.

Ma kaj poslušaš druge, ne se hecat no. Bo priletela klofuta se bo kmalu začel zavedat. Seveda ne sme bit klofuta za brezveze zato ker se znašaš nad njim. Moraš točno vedet zakaj jo bo dobil. Naprimer če otrok steče pred avto in dobi eno po riti bo točno vedel zakaj jih je dobil in ne bo imel nobenih posledic. Če ti jezika in govori bedarije moraš to hitro in odločno prekinit in točno bo vedel zakaj. Jasno moraš pokazati da se tebe spoštuje bolj kot vse na svetu. Z mlajšim pa le počakaj da pride v isto obdobje.[/quote]

Take bedarije pa že dolgo ne. A ne bi bilo najbolj, če bi kr z avtom ta malega narahlo zadel, da mu bo res jasno, koliko cesta nevarna. Bi bilo še bolj dosledno in pošteno? Kaj klofuta, dajmo kr ruk z avtom….

Avtorica, s klofuto boš izgubila še zadnjo trohico spoštovanja. Potem pa beseda res ne bo več kaj veljala. Ta mali je izgubil že preveč v življenju, ne mu vzet še upanja, da mami zmore tam ostat, od koder je foter zbežal. Če ne zmoreš, najdi pomoč. Otrok kliče nekoga, da ga ustavi pač na edini način, ki ga pozna. Rabi jasne, odločne smernice, ki pa nikakor ne pomenijo nasilja. S klofutami ga boš le prepričala, da je bolje lagat in skrivat, ker ne zmoreš in ne znaš prenest problemov. Poznam take otroke in je vse ok do naslednjega izbruha, ko kake nečedne stvari spet pridejo na plan. Svet mu prinaša sr-a-n-j-e, a zdaj bo pa še mati le en dodaten vir strahu in grožnje?
Do zdaj se je zgodilo že tolko stiske, da si res nimata več kaj skrivat. Ste preživeli. Kako bi bilo usesti se zares mirno in z vsakim dovoljenjem govoriti o vseh stvareh. Kolikor se da. Kolikor ne gre, pa kmalu? Brez zgražanja, obsojanja, navodil in teženja….[/quote]

hahah koliko otrok si vzgojila, koliko uničenih otrok si videla? S klofuto 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ne bo izgubila spoštovanja.

Največji zagovornik in tudi začetnik permisivne vzgoje se je javno opravičil in jasno povedal da je to en velik nateg. Permisivna vzgoja dokazano pripelje otroka v narcisoidnost (kot pravi puma). In poglejte si sedaj generacije permisivcev na najvišjih položajih v Sloveniji. KAtastrofa, nobene odgovornosti, jasna vase zagledanost in še kaj.

Največje zagovornice permisivne vzgoje imajo tudi daleč najslabše vzgojene otroke, seveda si tega ne priznajo. Ker so tudi same permisivke.

Robi mimgrede, kako pa vidiš, da je človek alkoholik, če nič ne pije? Ker takoj, ko je začel pit sem šla, da naou kdo mislil, da sem leta prenašal pitje. Še na porodniški sem bla z dvema otrokoma v plenicah in tistim, kar je blo v otroškem vozičku na vlak, pa nikol nazaj. Niti po cunje ne.
Vsi mi rečejo, da sem trda, nepopustljiva mama, pravzaprav se vprašam, če res nisem zavozila s svojo teorijo trde roke (to ne pomeni batine). Ampak, saj znam otrok tudi objet, se igrat,…
Ma še pozimi smo sproščeno klepetali o življenju, malih skrivnostih, načrtih, zadaj pa tak aroganten nasmešek na faci.
Totalno sem mimo, sploh se ne morem zbrati za kuho, najraje bi popokal malega in odpeketala na sprehod s sladoledom, un pa naj pospravlja do onemoglosti.

Ljudje smo zelo različni, eni se po klofuti upognejo in uklonijo, druge pa to še bolj zrevoltira in postanejo še večji uporniki, tudi na svojo lastno skrajno škodo. Ni enotnega recepta, odvisno je od človeka.[/quote]
Uporniki postanejo samo tisti, ki že v osnovi nimajo občutka, da jih imajo starši radi.
To so tisti, ki otroka le kritizirajo in vidijo le napake.
Zaradi ene ali dveh klofut, pa otrok ne bo postal uporniški.
Sicer pa ne zagovarjam klofut in jih nikoli nisem prakticiral.
Avtoriteto si starš zgradi s svojo samozavestjo, odločnostjo, doslednostjo. Včasih tudi s tem, da otroka fizično odstraniš iz nekega kraja, če te ne upošteva.
Če so starši neodločni, pa cincajo, pa se živcirajo, kričijo…To so vse znaki šibkosti in zato tudi otrok postane čustveno šibak in dovzeten za slabe vplive okolja.

Tipične posledice svetniške matere ki bo za svoje sončke naredila vse! Le tako naprej, pa jih boš kmal še po pički dobila, nč bat… Ti kr svetovalke poslušaj!

Ker pa nisi sposobna nit sebe v svoji bolnosti nazaj držat, kaj šele sončkom meje postavit, si probaj poiskat kakega dedca, da bi vas v red spravil, seveda če mu imaš kaj v zameno za ponudit.
Če ti ne bo ratalo, ne bo minilo 5 let, ko boš konkretno tepena, ker ne samo da sonček nima mej in je razvajen, temveč je tudi izvajalec očetove jeze… No lej, ampak sej nauš taprva, pa tud tazadnja najbrž ne…

Permisivna, avtoritativna vzgoja….dajte no, a niso te floskule že stvar preteklosti. Kakšna pa je razlika med klofutami in zanemarjanjem – s strani otrokove koristi? Ni je!

Tega ne moreš vedeti ali videti, če je bil prej abstinent. Razen, če ni bil in se je kolićina alkohola le še povečevala čez čas.
Zato niti ni stvar v tem kaj si videla ali nisi videla, saj partnerja tako ali tako izberejo naši nezavedni vzorci.
Otrok te ne spoštuje. Pogovori se z njim in poskušaj ugotoviti, kaj pogreša in kaj želi doseči s svojim uporništvom.
Prav tako se poglobi vase in poskušaj določiti kakšno je tvoje čustveno stanje. Si v sebi nemirna, nesigurna, razočarana…..?
Zakaj pa je začel piti ?
Sigurno sta imela neke probleme.

Med eno klofuto za katero ve zakaj jo je dobil in zanemarjanjem za katerega ne ve zakaj ga je deležen obstaja ogromna razlika ki pusti posledice v otrokovi podzavesti

Tvoje razmišljanje je stvar preteklosti.
In klofuta ni zanemarjenje.

Puma ne strinjam se v celoti s teboj.
Draga mama, tudi jaz imam 11 letnika, ki ga pričenja metati puberteta. On bi jezikal, nič delal, samo na računalniku in telefonu visel… OPA, ne, ne boš! Ne boš mi odgovarjal, ležal in bluzil, pa če se še tako trudiš in primerjaš sebe in mene z drugimi…
Pusti zdaj to, da si samohranilka, naredi si avtoriteto, takšno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da je tvoja beseda prva in zadnja.
Nekako se strinjam s Pumo, da je v skrajnih primerih učinkovita zaušnica, ali dve, nikakor pa to naj ne postane stalna praksa. Poskušajo vse živo, ne učiti, jokati, jeziti, jezikati, se izmikati, pretvarjati, lagati, tudi krasti… Veliko je v vzgledu, v sošolcih, prijateljih, vzornikih…
Mislim, da ima tvoj otrok vse preveč na izi, k riti prinešeno, take smo mame, ker jih imamo rade, bi jim vse dale, jim olajšale… Ampak na dolgi rok se to izkaže kot slabo…
Moj nasvet: vzemi ga strogo, ukini vse ugodnosti, odpovej letovanje, morje, vzameš telefo, tablico, kolo, VSE!!!!!
Ko si bo zaslužil z primernim odnosom do tebe, šole in navsezadnje do samega sebe, daš postopoma nazaj, ne pa vsega naenkrat…
In nič ti naj ne bo hudo zaradi tega, če se bo jokal,vpil, jezil, spustil kako neprimerno, kar naj, ne popusti, dokaži mu, da misliš resno. TI si mama, on je OTROK! Prej ko mu to postane jasno kristalno prej mu bo življenje udobnejše… In ne, to ni izsiljevanje otroka, je drastični ukrep malo pred dvanajsto, ker bo za vzgojo na ta način kmalu prepozno… Saj veš, starejši kot so, težje je vcepljati osnove discipline, vljudnosti, spoštovanja, upoštevanja pravil, odgovornosti…
lp

Ps Puma: Mene so doma tepli, pozabila nisem nikdar, oprostila še manj, tepli s palico, pasom, roko, bičem, občasno mi je priletelo kako poleno, pepelnik, stol… Karkoli je bilo pri roki… In ne, nisem jih dobivala vzgojno, ampak kar tako, da sta si sprostila od alkota prenapete živce. Sina ne tepem, dobi pa klofuto če res zabluzi do tam, kjer verbalno ne pomaga več… v 11 letih je bilo 2X!