Nekoliko bolje poznam situacijo dveh šol našega kraja. Od 6.razreda dalje dekleta pričenjajo raziskovati načine samopoškodovanja, dobesedno si režejo roke. Skrajni primer je dekle, ki roke razkazuje v kratkih rokavih. Mimogrede, posledice rezanja so vidne precej bolj drastično kot praske od mačk…Vrstniki to dojemajo, kot razkazovanje nove upornoške mode. Nekater sošolke poskusijo 1., 2., nekatere nadaljujejo. Se je pa zelo razpaslo. Učitelji nič. Zanima me, kako reagirate oziroma ali resnično ne opazite? Ali s tem ne želite imeti opravka, saj so tu razne družinske drame….
Prepričana sem, da se take drame kažejo tudi drugje, ne le pri nas.

O tem se pa pogovori s šolsko psihologinjo. Ta forum ni za resne teme, ker boš tu v odgovor dobila kvečjemu kakšno provokacijo ali pa izraz nerazumevanja.

Šolska psihologinja srečuje te otroke po hodnikih, tudi v svoji kancliji in…..nič. Niti besede o tem. Ravno to me zanima, zakaj? Imaš prav, forum je pač tak. A vsak odziv šteje. Tudi, če ga ne bo, pač ni kaj drugače kot po šolah. Mi navsezadnje tud lahko da razumljiv odgovor.

Ne vem, kje si zdaj učitelje našla. To je tematika za starše. Ja, seveda učitelj opazi. In kaj naj naredi? Pokliče socialno? Od šolskih psihologov itak ni efekta.

To se je dogajalo že v času, ko sem jaz hodila v oš. Če se ne motim so si z žiletko rezali po rokah. So pa bili to takrat posamezniki, ki so že tako bili v obravnavi psihologov in csd. Danes je verjetno zgodba zelo podobna in nekako si predstavljam, da tega ne počnejo otroci iz družin kjer so razmere urejene oziroma kadar se to zgodi takim družinam le te reagirajo same in ne čakajo drugih.
Mislim tudi, da na obdobju pubertete ne moremo vleči nekih trajnih zaključkov.

Učitelji so dolžni take stvari prijavljati strokovnim delavcem šole in csd. Nekako močno dvomim, da kateri tega ne naredi saj bi izgubil službo. Ostali, ki to opazujemo od zunaj pa lahko le sklepamo kaj so naredili in česa niso saj resničnega vpogleda v to nimamo.
Osebno se mi zdi, da so glavni problem starši in v primerih, ko starši pogorijo imajo preveč pooblastil, če se lahko tako izrazim in tako nekaterim zelo dolgo (predolgo) uspe zavračati vsako pomoč. Velikokrat je potem prepozno za otroka. V osnovi torej mogoče ni problem v učiteljih ampak v neprimernih zakonih in predolgih postopkih.

Ponavljam pa, da ko govorimo o obdobju pubertete je potrebno biti zelo previdni s kazanjem s prstom na kogarkoli. Otroke še tako urejenih družin in staršem z zelo razčiščenimi ukrepi glede vzgoje lahko v tem obdobju pogorijo oziroma se srečajo s hudimi upori in težavami. Vzgoja je veliko pa vendar hormoni ne vplivajo na vse enako in nimamo vsi enakih karakterjev kar lahko opazimo že v porodnišnici.

Mislim, da so dolžni obvestiti csd, ki nato ukrepa pri družini. Zato nikakor ne moremo vedeti ali je nek učitelj nekaj naredil ali ne.

Savrinka ne bo držalo, da to delajo samo problematični otroci s problematičnimi starši. Nekatere pač puberteta malo bolj zdela, pa ni nujno, da je doma kaj narobe. Ali pa je lahko narobe samo prevelika strogost in odtujenost. Govorim iz posrednih izkušenj osebe, ki mi je bila blizu in se je rezala. Ko je puberteta minilo, je minilo tudi to. Če bi to osebo izpostavljali kot problematično in pošiljali okoli psihologov, bi bilo po moje še slabše.

Hvala za odgovore. Glede na to, kako sem napisala, me res lahko razumete kot da dajem največji poudarek na učitelje. Vendar ne. Popolnoma se zavedam odgovornosti staršev v prvi vrsti, v tem ni dileme. A prepričana sem tudi, da samopoškodovanje prihaja iz stisk v družini. Sklepam, da so ti starši iz določenih razlogov svojim otrokom premalo ali napačno na razpolago, zato stvari tudi toliko podivjajo iz kontrole do otrokovih skrajnih ukrepov. Učitelji pa so lahko bolj čustveno nevpleteni in s tem objektivni, realni in sočutni do teh otrok – čustvenih samorastnikov. Učitelje želim dojemati kot zrele, varne odrasle osebe, ki bi morali ukrepati ob takih prizorih. Ki ukrepajo tudi takrat, ko starši zatajijo.
Vem pa, da je učitelj lahko odgovoren le takrat, ko opazi. Do tedaj mu nihče ne more dokazati, da je reagiral narobe, npr, da ni prijavil naprej. Če ne vidi, ne ve in tako ni kriv. To me plaši. Ali je zakonodaja toliko zaskrbljujoča ali morda opazke sosedov…, ne vem. Lahko je tudi iskreno neznanje, ne vem…

Savrinka ne bo držalo, da to delajo samo problematični otroci s problematičnimi starši. Nekatere pač puberteta malo bolj zdela, pa ni nujno, da je doma kaj narobe. Ali pa je lahko narobe samo prevelika strogost in odtujenost. Govorim iz posrednih izkušenj osebe, ki mi je bila blizu in se je rezala. Ko je puberteta minilo, je minilo tudi to. Če bi to osebo izpostavljali kot problematično in pošiljali okoli psihologov, bi bilo po moje še slabše.[/quote]

Pa saj sem to prav posebej poudarila, da v času pubertete ne gre vleči zaključkov. Je pa res, da bodo v družinah, ki so urejene hitro ukrepali sami, v problematičnih je pa nujna prijava učiteljev na csd.

Oprosti, ampak gledaš preveč ameriških filmov in idealiziraš vlogo učiteljev. Misliš, da bo malo sočutja z njihove strani rešilo vse probleme doma? Koliko si stara, če smem vprašat?

Jaz mislim, da v primeru, da so porezane roke ga ni učitelja, ki bi se lahko sprenevedal, da ni opazil in nekako mislim, da se tega zavedajo.
Se pa moramo zavedati, da smo tudi mi, kot družba soodgovorni in da sicer ne bomo kaznovani iz strani države ampak nas pa lahko kakšna drugačna palca zadane. Pogledamo stran ali pokličemo csd pa čeprav nismo učitelji?

Savrinka ne bo držalo, da to delajo samo problematični otroci s problematičnimi starši. Nekatere pač puberteta malo bolj zdela, pa ni nujno, da je doma kaj narobe. Ali pa je lahko narobe samo prevelika strogost in odtujenost. Govorim iz posrednih izkušenj osebe, ki mi je bila blizu in se je rezala. Ko je puberteta minilo, je minilo tudi to. Če bi to osebo izpostavljali kot problematično in pošiljali okoli psihologov, bi bilo po moje še slabše.[/quote]

Pa saj sem to prav posebej poudarila, da v času pubertete ne gre vleči zaključkov. Je pa res, da bodo v družinah, ki so urejene hitro ukrepali sami, v problematičnih je pa nujna prijava učiteljev na csd.[/quote]

Brez zamere, savrinka, ampak CSD? Če bi vsaj malo poznala način njihovega dela, tega ne bi predlagala niti v sanjah. CSD je pa res zadnji za reševanje najstniških stisk.

Pa saj sem to prav posebej poudarila, da v času pubertete ne gre vleči zaključkov. Je pa res, da bodo v družinah, ki so urejene hitro ukrepali sami, v problematičnih je pa nujna prijava učiteljev na csd.[/quote]

Brez zamere, savrinka, ampak CSD? Če bi vsaj malo poznala način njihovega dela, tega ne bi predlagala niti v sanjah. CSD je pa res zadnji za reševanje najstniških stisk.[/quote]

Csd naj ne bi reševal najstnišk stisk ampak naj bi ukrepal pri starših. Za najstnike pa naj bi imela vsaka šola zaposlenega strokovnjaka, kjer je pa vprašanje, če so res vsi sposobni in dobri. Tudi jaz dvomim.

Na koncu je spet tako, da pri urejenih družinah kjer ukrepajo sami bodo te težave rešili sami oziroma bodo sami poiskali najboljše strokovnjake in bo na koncu vse ok. V družinah kjer so problemi znotraj le teh so pa prepuščeni sreči. Če ima šola dobrega zaposlenega ima ta najstnik dobre možnosti, če nimajo in nekdo tam samo greje stolček je pa vprašanje kako se konča.

Csd pa ne glede na famo mora obstajat, učitelji morajo tam prijavljat. Se pa strinjam, da večinoma niso pravi naslov za konkretno pomoč najstnikom, večino pa so pravi naslov za pomoč družini kot celoti. Manjka jih samo kar nekaj pooblastil, da bi res lahko ukrepali v sodelovanju s sodiščem seveda. Ampak to je spet druga zgodba.

Brez zamere, savrinka, ampak CSD? Če bi vsaj malo poznala način njihovega dela, tega ne bi predlagala niti v sanjah. CSD je pa res zadnji za reševanje najstniških stisk.[/quote]

Csd naj ne bi reševal najstnišk stisk ampak naj bi ukrepal pri starših. Za najstnike pa naj bi imela vsaka šola zaposlenega strokovnjaka, kjer je pa vprašanje, če so res vsi sposobni in dobri. Tudi jaz dvomim.

Na koncu je spet tako, da pri urejenih družinah kjer ukrepajo sami bodo te težave rešili sami oziroma bodo sami poiskali najboljše strokovnjake in bo na koncu vse ok. V družinah kjer so problemi znotraj le teh so pa prepuščeni sreči. Če ima šola dobrega zaposlenega ima ta najstnik dobre možnosti, če nimajo in nekdo tam samo greje stolček je pa vprašanje kako se konča.

Csd pa ne glede na famo mora obstajat, učitelji morajo tam prijavljat. Se pa strinjam, da večinoma niso pravi naslov za konkretno pomoč najstnikom, večino pa so pravi naslov za pomoč družini kot celoti. Manjka jih samo kar nekaj pooblastil, da bi res lahko ukrepali v sodelovanju s sodiščem seveda. Ampak to je spet druga zgodba.[/quote]

Žal področje predobro poznam, da bi se lahko strinjala o koristnosti CSD pri reševanju družinskih stisk, ampak bom zaključila. S tabo se lahko strinjam samo na papirju, praksa je pa nekaj drugega.

z azačetrek pust šolo pr miru in kontaktiraj njihove starše/skrbnike….. tle začnite reševat problem. ker rezanje/samopoškodovanje je samo fjaštr na rano oz začasni apaurin…problem ostaja…. Straši+mulci+pogovor najt vzrok zakaj do tega prihaj ain to stvar rešt…na šolo ne računat

Saj razumem kaj želiš povedati in delno se tudi strinjam, ker tudi jaz poznam njihovo delovanje. Ampak zato tudi vem, da niso vsi enaki in določeni centri delujejo odlično in velikim pomagajo. Pa ne glede na to mislim, da mora obstajati enotna ustanova, ki zbira vse take prijave saj, če še njih ne bi bilo bi bilo težave neprimerljivo hujše.
Definitivno se pa strinjam, da področje ni urejeno, da bi se dalo narediti veliko več. Za začetek rabimo drugačno zakonodajo. Pri vsem mi je pa bilo pomembno povedati le to, da ne kažimo s prstom ne na starše, če jih ne poznamo pobližje, ker puberteti udari po vseh in ne kažimo s prstom na učitelje, ker dejansko ne vemo kaj so naredili.