Število partnerjev in samospoštovanje
Tema o številu partnerjev je nekam potonila in tako nisem dobila odgovora na svoje spodnje vprašanje: mi kdo pameten lahko pojasni povezavo med številom spolnih partnerjev in spoštovanjem do samega sebe? Izhajam iz predpostavke, da človek, ki rajši posluša neracionalne predsodke okolice kot samega sebe, ne kaže prav dosti samospoštovanja.
Tale povezava med samospoštovanjem in seksom je eden od tistih misterijev, ki jih celo življenje poslušaš in celo življenje ne razumeš, kje je logika te izjave. Hočeš reči, da ne spoštuje tebe in tvoje potrebe po tem, da bi bil neki ženski edini v življenju? To je edina smiselna razlaga, ki mi pride na misel. Ne vem, zakaj bi za nekoga, ki ima celo življenje enega partnerja, rekel, da se bolj spoštuje kot nekdo, ki jih je imel 15. In če je imel tisti z enim partnerjem pred tem pri devetnajstih veliko željo, da bi se seznanil s temi stvarmi, pa je ni realiziral, kje tu vidite spoštovanje do sebe? Prej bi rekla nespoštovanje.[/quote]
Danes se spoštuje samo keš. Kdor ga ima ženska ali moški doživlja spoštovanje okolice. Kdor menja partnerje zna bit izgubljena duša, kot se bi temu reklo po domače, če si pa človek samo želi telesnih užitkov in gre v zvezo čisto iz telesnih užitkov je pa tudi po domače povedano samo navaden uživator pa naj bo to moški ali ženska.
Najpomembnejše je pri takih ljudeh, da se znajo s stilom posloviti, da ni neke štale za njimi, ko zapuščajo sex partnerja. Če so pa tukaj prisotna močna čustva, se pa ljudje itak ne gredo teh igric in se držijo svojega partnerja kot pijanec plota. Preprost filozofija življenja. Sam moram priznati, da se nebi spoštoval, če bi imel samo ene par partneric v življenju.
Zato, ker je krčanstvo tako umazalo predstave o seksu in opralo ljudem možgane (vernim in nevernim), da si žensko (he,he samo ženske, ne moškega), ki je imela nekaj več partnerjev avtomatsko predstavljajo kot neko obupanko, ki gre z vsakim (če bi šla z vsakim bi jih imela precej več). V resnici se ne spoštujejo tiste, ki zatirajo svojo seksualnost. Seveda se ljudje spuščajo v seks iz različnih vzrokov, tudi zaradi nespoštovanja. Tiste taprave samozavestne ženske ne prosijo nobenega jaguarja ali pume, da jih tolerira, nabrcajo vsakega v rit, ko vidijo, da jih ima za manjvredne.
Lahko pojasniš?[/quote]
kaj ti ni jasno… kakšno razlago pri tem rabiš no???[/quote]
Tako kot za vsako floskulo, s katero mi postrežejo in še hočejo, da se je držim. “Ker to pač tako je”, “Ker je že od nekdaj tako”, “Ker mi tako rečemo”, “Ker če dvomiš, si ti tudi cipa” in “Ker je bog skrivnosten” niso nobene razlage. Če veš, zakaj imaš neko prepričanje, ga znaš racionalno zagovarjati, ne samo ponavljati kot papiga. Mislim, puma.
Sama priznam, da me moški, ki so jih imeli dosti, takoj odbijajo.
To je zato, ker vem, da se prenašajo nekatere bolezni, za katere sploh nekaj časa ne veš, da jo imaš ali zanjo zboli samo ženska. V kolikor je imel veliko partneric, je tudi možnost, da “kaj” od tega tam doli naokoli prenaša, mnogo večja. To je ena stvar.
Druga je take, da se pri takšnem tipu pričnem spraševati, če se je možen sploh čustveno navezati na žensko, ali bom nemara samo še ena črtica več v njegovi zbirki črtic.
Tako, da na koncu ima to vezo tudi z mojim samospoštovanjem. Se spoštujem v tolikšni meri, da ne grem v posteljo z enim, ki je kurbir.
kaj ti ni jasno… kakšno razlago pri tem rabiš no???[/quote]
Tako kot za vsako floskulo, s katero mi postrežejo in še hočejo, da se je držim. “Ker to pač tako je”, “Ker je že od nekdaj tako”, “Ker mi tako rečemo”, “Ker če dvomiš, si ti tudi cipa” in “Ker je bog skrivnosten” niso nobene razlage. Če veš, zakaj imaš neko prepričanje, ga znaš racionalno zagovarjati, ne samo ponavljati kot papiga. Mislim, puma.[/quote]
še vseeno ne razumem kakšno razlago rabiš glede tistega povedanega kar sem odebelila.
take, ki počno tisto zgoraj ponavadi stojijo na vogalih za denar… se spoštujejo?
Zdaj če je tebi to normalno ok – pač ti je. meni ni – ker zame je sex intimen odnos z nekom, ki ga imam rada in je to del odnosa, ki je tudi sicer kot odnos poseben – intimen tudi na drugih nivojih… v smislu zaupanja vsega, pogovarjanja o vsem, ipd…
Ker ji primanjkuje samozavesti, in samospoštovanja, zato se obremenjuje.
Oseba, ki se spoštuje, si ustvari resen ljubeč odnos. To še posebej velja za žensko, ki ji je pomembna čustvena varnost in bližina.
Menjavanje partnerjev zato zagovarjajo predvsem moški, ki jim je cilj oploditi čim več žensk. Zato jim ustreza, če se ženska degradira na nivo spolnega objekta in tako moškim omogoča, da imajo večjo izbiro pri varanju svojih partnerk. 🙂
V ostalem se kar strinjam s teboj, logike te izjave pa še vedno ne razumem. Zakaj bi oseba, ki se spoštuje, nujno rabila ta resni ljubeči odnos? Se ti ne zdi, da je zadaj za stremljenjem po resni zvezi nek strah, da boš ostal sam, da ne boš našel drugega, če se ta odnos sfiži? Temu se ne reče samospoštovanje. Razen tega pa imam vtis, da je to veliko bolj pomembno za moške, ker so oni tisti, ki štejejo in preračunavajo število spolnih partnerjev kandidatk. Koliko žensk pa poznaš, ki bi zganjale tak cirkus okrog tega, ali je imel pred njimi eno ali deset?
Pa da se razumemo – ne podpiram nobenega varanja v nobeni obliki. Govorim izključno o nevezanih odraslih ljudeh. Če bi razpravljali o ljudeh, ki se zapletajo z vezanimi, bi se v debati postavila na povsem drugačno stališče.
Spolni odnos je v osnovi namenjen razmnozevanju. Prinasa hkrati ugodje in bolecino (orgazem ni brez veze poimenovan tudi “sladka smrt”). Seks zaradi orgazma samega in ne zaradi razmnozevanja pomeni iskanje oz. podozivljanje nekega obcutka evforije – torej nadomestek.
Kot tudi druge obsesije je ta nadomestek moc uporabiti tudi zaradi povsem drugih namenov, kakor je bil prvotni – seks torej ni vec podozivljanje obcutka pri spocetju (stvarjenju), ampak je nadomestek (kompenzacija) za neuspehe pri drugih poskusih stvarjenja (ustvarjanja).
Ko si clovek ni pripravljen priznati oz. ni pripravljen sprejeti, da se mora na tem drugem podrucju (ali vec njih) dodatno izpopolniti, da bi njegove stvaritve dosegle zeleni izgled oz. dosegalo zeleno stopnjo izzivanja obtutij ali koristi in se raje zadovolji z nadomestkom, ki ga ponese v stanje (zacasne) evforije, takrat govorimo o samozanikanju oz. pomanjkanju samospostovanja oz. tudi nesprejemanju.
Tako nekako bi to laicno pojasnili in se da aplicirati tudi sirse, ne samo za seks. Sedem smrtnih grehov ni nastalo po nakljucju (o skvarjeni interpretaciji pa sedaj raje ne bi).
Moja logika je takšna_ če iščem žensko za resno zvezo, ne bi izbral ženske ki je to že stokrat sprobala- če ji s stotimi ni ratalo, zakaj bi ji z mano. Če iščeš avanture, pa ok, uživaj. V vsakem slučaju, pa je še vedno možnost da kakšno svinjarijo fašeš mnogo prevelika. To je v glavnem to, edino mogoče- pobirat ostanke za drugimi ni ravno okusno. Aja, pa mogoče še to, da lahko potem poslušaš še poimensko, kdo jo je brusil- Slovenija je majhna, konec koncev in prej ali slej se mnogo izve, če že ne vse…
Eno je samospoštovanju, drugo pa spoštovanje.
Verjetno res moški ne spoštujete žensk, za katere veste, da so imele več partnerjev, zato pa vam vse ne povemo tega števila. Kar pa se tiče našega samospoštovanja, le-to kvečjemu narašča sorazmerno s številom partnerjev; v tem nismo nič kaj drugačne od moških. Razlika je le v tem, da moški (zaradi spoštovanja iz okolice) raje poveste višje število, ženske pa nižje. S samospoštovanjem pa je pri obeh spolih enako, če to število partnerjev sploh kaj vpliva na to.