sprašujete 3-4 letnike, kaj bodo jedli?

sploh za zajtrk mislim, kosilo itak kar je, je…
recimo moj 3,5 letnik, ga vprašam zjutraj, kaj bo jedel..in potem reče to in to..in potem ko mu dam,malo poje, in ne bi tega..ali reče, da bo jogurt, mu ga nalijem, potem ga pa ne pije..
ali naj mu kar dam po svoje in to je to..
večjega 7 letnika seveda vprašam, pove kaj bo in to poje..

vedno ampak res vedno ponudi dve možnosti in nič več.
kosilo,večerja pa je kar je.Lahko pa se zmenimo kaj se jim lušta in potem v bližni prihodnosti nardimo….

bolj boš na razpolago za kompliciranje bolj se bo kompliciralo.

Nisem.
Daš na mizo dve ali tri stvari in naj vzame nekaj od tega, če že misliš, da mora imeti izbiro.

Zakaj tako majhne otroke obremenjujete z izbiro?

Ne ga ne sprašujem. Zajtrk je na mizi, navadno so dve različne stvari in to je to. Za večerjo imata (3 in 8 let) včasih možnost izbire (predvsem zato, ker imata povsem različne okuse) ampak tisto kar izbereta tisto potem tudi pojesta. Kuham, pripravljam in potem menjavam sigurno ne.
Verjamem pa, da če jim 1x uspe, da si zmišljujejo potem to z veseljem počnejo vsak dan znova.

Pa saj to je isto, kot da jih sprašuješ. Sicer pa ne vem, zakaj ne bi otroka vprašal, ker tudi otroko ne paše vse in če že, ne vedno.

Zakaj je za kosilo logično, da je to-to, za zajtrke in večerje si pa lahko zmišljujejo? Pri nas so vsi obroki to-je to. ne razumem zakaj bi otroka spraševala kaj bi jedel. Seveda včasih izrazi kakšno željo, v glavnem pa dokler sem jaz tista, ki skrbim zanj (da ni lačen, da je zdravo), bom jaz tista, ki bo odločala kaj je na vrsti. Včasih bolj paše, drugič pač manj.

enako pri nas.
Pri jedi se ne zmišljuje, še manj spakuje. Če pa se, pa sledi pogovor o tem, da hrana ne raste na drevesu in da vsi niso tako srečni, da bi jo imeli vsak dan večkrat na dan na mizi. Mislim, da jim to ne škodi. Prej ozavešča, da ni vse samoumevno in da ni nič hudega, če kdaj dobiš za večerjo kruh z marmelado in ne kosmiče z mlekom.

Dokler boš ugodila njegovi naslednji želji boš delala tudi 5x za jest ne samo enkrat. Ko ga boš vprašala kaj bo jedel, si bo jedl izbral in boš tudi vztrajala da jo pojé ali pa bo lačen – se bo pa tudi on nehal delat norce. Saj ga ne siliš da pojé, ima na izbiro bit lačen. Povej mu naj dobro premisli in pove ko se bo odločil. Ko se odloči in je pripravljeno in postavljeno pred njega je pa konec. Ne boš? Ni treba, boš počakal na kosilo. In ne do kosila ni nič razen voda in sadje. Vprašam in upoštevam želje. Ne trpim pa zmišljevanja in ga nikoli ne bom. Moj otrok se iz hrane pač ne bo norca delal. Ve pa pač kakor jih vzgojite.

Pri nas naročimo ketering. Otrok mora imeti veliko izbiro.

Zato, da se naucijo razmisljat s svojo glavo!
Nisem pa nikoli rekla: kaj bos?, ampak: bos to, to ali to?
In seveda, da se nauci odlocat in sprejemat svoje odlocitve, ker ko se odloci, da bo jedel, oblekel, se igral, nevemkajsevse to in to, da stoji za svojo odlocitvijo!

Zato pa imamo zdaj en kup najstnikov, ki so izgubljeni v vesolju, ker jim odlocitve starsev ne pasejo, sami pa se ne znajo odlocat, kaj sele, da bi stali za svojimi odlocitvami!

Starši odločimo kdaj in kaj se bo jedlo, otrok pa odloči koliko in kaj od ponujenega bo pojedel.

Seveda se upoštevajo želje, ampak kakorkoli obrnemo odgovornost za pestro in raznoliko prehrano je na starših, ne na otrocih.

Glih čas sem imela zjutraj še za želje. Ne rečem za vikend, med tednom pa klasika čokolino ali pa, če ga je zmanjkalo, kosmiči. Še danes je tako. Ob pol šestih res ni bilo časa za pripravo menijev. priznam, ob mami zaspanki, tudi volje ne.

Kosilo se kuha in je logično, da ne boš zdaj kuhala 4 različna kosila ali pa večerje, kdor je kuhane večerje. Ostali obroki niso kuhani in je vse en glih ali vzameš iz hladilnika jogurt, salamo ali kosmiče.
Razumejo pa tudi majhni otroci, ko rečeš, da se nekaj mora pojesti, ker bo rok uporabe mimo ali da je jedel 5 dni sendvič in da bi zdaj bilo fajn, da poje kosmiče.

Z miselnostjo ‘jaz sem odgovorna, jaz najbolje vem’ vzgajaš nesposobnega otroka!

Jaz pa za zajtrk vedno vprasam. Kosilo skuham kar pac skuham, vcasih tudi vprasam kaj bi, saj dobim cisto ok predloge. Vecerjo vecinoma po mojem izboru, vcasih pa tudi vprasam.

Sem pred kratkim ravno brala eno knjigo o vzgoji in kako tako male otroke izbira oz možnost odločanja zmede in bremeni. Pri treh letih si nima kaj zmišljevat. Ne sicer zaradi knjige, a jaz svojih nikoli nisem spraševala, kaj bojo jedli. Kuham raznoliko, svežo hrano in to je to. Včasih jim tekne bolj, včasih manj, zmrduje se pa nihče. Nikdar pa tudi nisem vprašala, kaj bi jedli, ker bi itak vsak po svoje in potem bi pripravljala tri različne jedi. Aja, razmišljajo pa še kako s svojo glavo, še preveč.

Vprašam kaj bo jedel, ponavadi pa že sam reče kaj bo jedel in gre iskat v hladilnik. Tisto potem tudi poje, včasih ne vsega, v glavnem pa vse poje. Jemo različno ali pa vsi enako, ne kompliciramo. Ima svoj okus in ga ne posiljujem s sendvičem, če hoče jogurt, oz. obratno. Za vikende pogosto želi kaj mlečnega, takrat mu dam na voljo več različnih mlečnih jedi in izbere, kar želi.
Moje mnenje je, da nihče ne je vsega in vsak ima svoj okus. Prav je, da se zna sam odločiti, kaj želi in ni nič narobe, če nečesa ne mara. Če se ne zna odločiti, kaj si želi, pa mu daš na voljo res samo dve ali tri možnosti.

Majhnih otrok nisem nikoli spraševala kaj bodo jedli, kaj bodo oblekli…sedaj ko so najstniki pa si vzamejo sami.
Tega se otrok ne sprašuje, ker potem postanejo izbirčni.

Pri 3 let nisem spraševala nič. Lepo vas prosim no, triletnik se bo izmišljeval, kaj bo jedel in kaj bo oblekel? Ja pa ja de! 3letnik pogosto pojma nima, kaj je sploh rekel, kaj njegove besede dejansko pomenijo, s epa tega seveda uči, samo ne tako, da se na vsako njegovo besedo skače in se mu ugodi v vsaki podrobnosti! To je OTROK in zato ima STARŠE, ti pa naj bi imeli sposobnost presoje in zdrave pameti! Zato pa potem pri 6 letih poslušamo, kako se otroci mečejo ob tla, ker hočejo januarja v crocsih v šolo ipd bedarije. Naši so zdaj stari 6, skoraj 9 in 14. Še vedno eden naredi zajtrk za vse, običajno jaz ali najstarejši sin, kdor je pač prvi pokonci in ima več časa. ZAjtrki so pestri, različni, mešani, ker ne hodijo od doma pred 8h, si za zajtrk tudi VEDNO vzamemo čas. Praviloma tudi jemo skupaj, razen moža, ki gre od doma že pred 6. uro. Tudi, ko smo hodili vsi od doma ob 6h, je bil VEDNO zajtrk na mizi – ne sicer neka požrtija, ampak obvezno nekaj toplega za spit, pa ali kruh z namazom ali žitarice, poleti pogosto sadje in sadni sokovi v kombinaciji z žiti. Nikoli nismo jedli packarij a la čokolino in žitne ploščice ali piškoti za zajtrk. Tudi če nekomu danes zajtrk ne ustreza, ga bo pojedel, jutri ali za naslednji obrok bomo pa naredili to, kar si želi on/a. Ker je vsak dan nekaj drugega (en dan marmeada, drug dan salama, tretji dan zelenjavni namazi, četrti dan jajca, peti dan čokoladni namaz, sobota ali nedelja je običajno dan za žitarice in sadje, en dan so siri in sirni namazi itn) ni panike, da bi kdo ostal prikrajšan.

Za malico, si lahko sami izberejo, bodo jabolko ali pomarančo ali tudi ti določiš, katero sadje bo za malico in vsi jedo isto?

Kosilo se kuha in je logično, da ne boš zdaj kuhala 4 različna kosila ali pa večerje, kdor je kuhane večerje. Ostali obroki niso kuhani in je vse en glih ali vzameš iz hladilnika jogurt, salamo ali kosmiče.
Razumejo pa tudi majhni otroci, ko rečeš, da se nekaj mora pojesti, ker bo rok uporabe mimo ali da je jedel 5 dni sendvič in da bi zdaj bilo fajn, da poje kosmiče.

Z miselnostjo ‘jaz sem odgovorna, jaz najbolje vem’ vzgajaš nesposobnega otroka![/quote]

Imam tri starejše najstnike, ena ne še predšolska. in nekako imam kar fajn občutek, kaj se do sedaj vzgojila. Če kaj – nesposobni zagotovo niso. Tvoja teorija pade na celi črti. Ja, pri 4 letniku pa sem odogovorna in najbolje vem.

Zato, da se naucijo razmisljat s svojo glavo!
Nisem pa nikoli rekla: kaj bos?, ampak: bos to, to ali to?
In seveda, da se nauci odlocat in sprejemat svoje odlocitve, ker ko se odloci, da bo jedel, oblekel, se igral, nevemkajsevse to in to, da stoji za svojo odlocitvijo!

Zato pa imamo zdaj en kup najstnikov, ki so izgubljeni v vesolju, ker jim odlocitve starsev ne pasejo, sami pa se ne znajo odlocat, kaj sele, da bi stali za svojimi odlocitvami![/quote]

Točno tako. Jaz vedno vprašam, kaj bosta jedla oziroma naštejem možnosti- itak jih ni veliko, 2 ali 3. In potem se sama odločita. Kot prvo, zato, ker se mi zdi nesprejemljvo, da bi otrok moral jesti tisto, kar paše meni in zato, da ga bom vzgojila v mladega človeka, ki bo znal sprejemati lastne odločitve. Vedno tisto, kar izbereta, tudi pojesta, še nikoli se ni zgodilo, da bi rekel tega ne bom, bom nekaj drugega. Mislim, da ravno zato, ker sem mu dala možnost izbire. Hkrati pa ga tudi učim- predvsem pri drugih, večjih in pomembnejših stvareh, da bo tisto, kar bo izbral oziroma za kar se bo odločil, moral tudi sprejeti in s tem tudi sprejeti posledice svoje odločitve.

Tudi za večerjo, izlet, darilo komu… se odločamo vsi 4 skupaj, vsak pove svoje mnenje in večina zmaga.

Vse to pri danes 8 in 6 leth že dolgo vesta.

Pri nas je pri vseh stvareh možnost izbire in to pri vseh stvareh, tudi hrani in velja za vse člane družine. Nikoli ni zaradi tega kaj narobe, noben ni razvajen, ampak je vse normalno. Ne razumem, zakaj bi nekomu vsiljeval nekaj, kar ne mara in naj bi jedel zato, ker je pač kuhano, v resnici pa nihče tega ne je. To je navaden teror. Pri nas ga ni. Kuhanje pa je užitek, tudi več različnih stvari.

potem pa pride do tega, da jedo samo čips in kokakolo

ena mamica je rekla, da njen sinek pa ne je paradižnikove solate …. seveda ne, če mu je ni nikoli dala, pri meni je pojedel vse, še kruh je not namakal :)))

Kosilo se kuha in je logično, da ne boš zdaj kuhala 4 različna kosila ali pa večerje, kdor je kuhane večerje. Ostali obroki niso kuhani in je vse en glih ali vzameš iz hladilnika jogurt, salamo ali kosmiče.
Razumejo pa tudi majhni otroci, ko rečeš, da se nekaj mora pojesti, ker bo rok uporabe mimo ali da je jedel 5 dni sendvič in da bi zdaj bilo fajn, da poje kosmiče.

Z miselnostjo ‘jaz sem odgovorna, jaz najbolje vem’ vzgajaš nesposobnega otroka![/quote]

Imam tri starejše najstnike, ena ne še predšolska. in nekako imam kar fajn občutek, kaj se do sedaj vzgojila. Če kaj – nesposobni zagotovo niso. Tvoja teorija pade na celi črti. Ja, pri 4 letniku pa sem odogovorna in najbolje vem.[/quote]

Ja, kar sanjaj, MON vse prenese…