Starševski čvek

povabila k družinam, kjer jih je več v hiši

Default avatar
Zanima me, če tisti, ki živite v hiši skupaj s starši / taščami in tasti / brati in sestrami v ločenih gospodinjstvih - ko povabite na obisk prijatelje in ste recimo na vrtu in vržete kosilo na roštilj ali kaj podobnega, ali k mizi povabite tudi svoje starše / taščo&tasta / sorojenca (z družino)?
Kakšne navade imate?
Če ja, zakaj jih povabite zraven?

Ta vikend smo bili spet pri prijateljih, povabili so nas na kosilo, vreme je bilo super za posedati na vrtu, otroci so se igrali na igralih in okoli hiše. Tako je vsakič, ko pridemo k njim, luštna, prijetna družinica. Se pa vsakič, ko smo vabljeni k njim, prisedejo prijateljevi starši. Da se ne bomo narobe razumeli, lepo prosim! Vsi so fajn ljudje, nič ne rečem, ampak meni se to potem sploh ne zdi obisk med nami, naša debata zamre, mojega moža sicer ne moti nič (njega itak nič ne moti), jaz pa se počutim nelagodno, kar bi se rada pogovarjala z njimi se nekako ne morem več, po kosilu bi pokadila cigareto, pa mi je pred starši nekako zoprno, pogovor se redno sprevrže v tisti znani "ko smo bili mi mladi pa že ni bilo tako" in pa "vi mladi pojma nimate kako smo mi garali", in tako dalje.

Nekako dojemam tako situacijo bolj kot družinski dogodek, ko se praznuje kak rojstni dan, ko je več ljudi, ko je več možnosti interakcije, ampak ko si povabljen na kosilo kot družina k družini, mi to nekako ne gre skupaj. Seveda se zaradi tega ne bomo nehali družit, niti pod razno, kot tudi bodo oni še naprej prihajali k nam, kot tudi sem že večkrat predlagala, da bi se dobili kje xy, pa se to nekako ni obneslo.

Kaj menite vi? Kakšne imate vi navade?
Default avatar
pa dajte si že eni utupit v glavo, da če živite s tastarimi, se nimate kaj frajerišiti in obnašati, kot da ste samostojna družina, ki povabi drugo družino. Živite namreč v plemenski skupnosti in tam veljajo drugačna pravila. Torej prijateljica ni povabila vaše familije k svoji familiji, ampak vašo familijo v plemensko skupnost.
Torej nehaj vihati nos, ampak pozorno poslušaj, kaj ti ima plemenski poglavar za povedat. V plemenski skupnosti je spoštovanje starejših in prenašanje ustnega izročila zelo pomembno, torej poslušaj. Posameznik ni pomemben, torej nimaš ti kaj jamrat o svojih hemeroidih ali tečni sodelavki.
Default avatar
Ja lej jo, če se ti na lepem nočeš več pogovarjat o ničemer, je njim verjetno malo zoprno, pa začnejo oni pogovor in seveda govorijo o tem, kar jim pade na misel - pač svojih časih ali kaj že. Normalno se pogovarjaj naprej o vsem boš morda ugotovila, da so čisto fajn ljudje tudi za tvoje pogovore. Mislim, pa o čem se pa hočeš pogovarjat, da se ne moreš z njimi pogovarjat? O otrocih se sigurno znajo pogovarjat, o službi tudi, o sodelavkah tudi, o seksu tudi, o vojni in miru tudi, o slabih plačah in penzijah tudi, za potres v Nepalu so zihr tudi slišali, verjetno o njem vedo več kot ti. Torej, what's your problem?

Verjetno vsakič, ko greš, rečejo : o kako je tale tiha, pa drugač fajn punca, z njo se ne moreš nič pogovarjat.
Default avatar
ej, človk..
dihi mal..
sej ti ne bo nben lizike vzel..
Default avatar
Te čisto razumem. Imeli smo enak 'problem', dokler nismo šli na svoje. Nimaš svojega miru. Pa imam tasta in taščo iz srca rada. Ampak, to je moja družina in če se odločimo za piknik s prijatelji naj to spoštujejo. Saj so starši vedno zraven pri družinskih praznovanjih, ki jih je tudi kar nekaj na leto. Ne moreš jih pa prosit naj ne hodijo zraven, ker bo takoj slaba volja. Ampak tako to je če živiš v isti hiši. Mene je mož po dveh letih skupnega življenja vprašal, zakaj se do njega čisto drugače obnašam, če sta prisotna njegova starša. Ker sem bila nervozna. Ko je prišel iz službe, je prvo prišla tašča za eno urico na obisk, potem pa še tast za eno urico. Domov je prihajal ob pol šestih, da smo pojedli je bila pol sedmih, ko sta se izmenjala njegova starša je bila pol devetih. In koliko nama je ostalo časa, ki sva ga imela zase?
Default avatar
Ni ti všeč zato, ker moderne ženske morajo imeti vse pod kontroli in jih malenkosti vržejo iz tira.
Pa vi povabite prijatelje k vam, pa boste lahko sami! Če pa sprejmeš povabilo kam drugam se pa prilagodi ostalim, še posebej gostiteljem. Sicer pa, dvomim da so ves čas obiska starši z vami sedeli. Kaj?
Default avatar
jebene navade je napisal/a:
Plemenska skupnost? Poglavar? Kaj je pa s tabo narobe?
Je pa res, da greš na obisk k razširjeni družini in če skupaj jeste, še ne pomeni, da se ne morete tisti, ki bolj spadatee skupaj med sabo pogovarjat, se sprehodit, igrat z otroci po svoje itn.
.
.......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet...
...........................................................................................................................................................................................
Default avatar
No, jaz sem bila včasih na mestu te tvoje prijateljice. Priselila sem se k njemu v hišo, kjer so v spodnjem štuku in zunaj kraljevali njegovi starši. Pri vsakem obisku, ko smo bili zunaj, sta seveda morala biti zraven, prav tako sta pričakovala, da bova zraven midva, ko sta onadva dobila obisk. Mučno za nas tamlade, pa rečte kar čte.
Poleg tega je tastar na vratih prestregel vsak obisk, ki je prišel k nama v zgornji štuk. Ko je zvonec zvonil pri nama, je tekel odpret. Da dela kao uslugo, da nama ni treba dol hodit.
In ja ... za vse, kar nas pri tastarih moti, obstaja rešitev. Greš pač na svoje. No, v mojem primeru sem šla pač sama, ker sine ni mogel pustiti mamice in očka samih v hiši. Seveda je bilo to vtikanje v obiske samo en majhen del vseh dogodivščin :)
Default avatar
no, jaz sem imela primer, ko so k mizi in pogovoru vabili njenega ovdovelega očeta, ki je imel psihične težave. bil je depresiven in je zamoril celotno omizje. v bistvu ni počel drugega, kot gledal v prt in vsake toliko je prišlo od njega "ah ja" ali kaj podobnega. hči je mislila, da ga bo to, če bo zraven, ko pridejo obiski, razvedrilo. probavali smo imeti vesele pogovor, hecali smo se, on pa ... "ah ja".
Default avatar
Te čisto razumem, meni tudi ne bi bilo prav. Imamo kolege, kjer mama živi pri njih in se ob obiskih zmeraj umakne. Pride, posedi za 15 minut, potem pa gre. Ker to ni več to in to vsi vpleteni vemo. Mene mama ne zanima, prišla sem k njim, zanima me, kaj imajo za povedat oni, naše debate, naš čvek. Vsakdo pri zdravi pameti bi to razumel. Smo imeli tudi kolege, ki so živeli v zgornjem štuu hiše staršev in nikoli in nikdar starši niso bili zraven - ne zunaj, ne notri. Meni taki obiski ne bi niti malo veselili.
Default avatar
modrival je napisal/a:
kaj pa misliš, kaj pa je cilj teh tastarih, ki hočejo imeti tamlade v mansardi? Da se bojo skrivali v svojem stanovanju, ko bodo tamladi na vrtu roštiljali? Cilj je edino to, da jih imajo skoz pod kontrolo, da se jim ni treba s tečno staro babo ukvarjat, da niso sami, da se lahko hvalijo z njimi okoli....
Default avatar
avtorica te razumem kaj hočeš povedati. Mi smo si dozidali in imamo svoj vrt in vse samostojno tako da kadar imamo obiske smo sami no ja včasih povabim zraven po kosilu še tašćo in tasta na kavico in sladico će naše obiske poznata se pa čez pol ure odmakneta in imamo spet lahko svoje pogovore. Nekdo ki pa si deli skupnjo kuhinjo in vrt pa to ni izvedljivo. Če hočeš biti iz temi frendi sama potem zavihaj rokave in jih povabi k sebi.
Default avatar
jebene navade je napisal/a:
Pa si ti normalen? Nisi! Garant. Si svoje ta stare umaknil na drugi svet? Kako pa? Pod konrolo bi blo treba met takele psihopate, kot si ti. Cilj ti je,da čim bolj ser----, tvoja (očitno je nimaš) ti bo pa že dala vetra. Impotenca pa to, a ne?
Default avatar
Poznam par podobnih primerov, prav pretirano se pa ne ukvarjam s tem. Tudi, če mi kdo sam začne jamrat nad takšno domačo situacijo, sem modro tiho, ker pač vedno slabše prenašam pritoževanje nad posledicami lastnih odločitev.
Default avatar
zato pa ta stari in mladi ne sodijo skupaj..tisti stari, ki imajo malo soli v glavi, itak vedo, da se posedi za pol ure, potem pa adijo..večina pa jih je firbčna, tečna, hoče met vse pod kontrolo..hiša je itak njihova in kdorkoli pride, je po njihovo tujec, ki ga vabiš v njihovo hišo..
hvala lepa za tako skupno življenje, rajši se tiščim v enosobnem stanovanju, sem vsaj za sebe, kot pa skupaj z taščo, tasto, ali pa mojimi starši...pa jih imam vse rada...in se razumemo, ker si nismo non stop na poti in nihče se ne vtika v moje življenje..jaz imam mojo mamo poln kufer, ko pride k meni za par dni..in potem samo šimfanje in čekiranje, kaj to in ono in kako bi moglo bit, ker ona bi pa to drugače naredila itd., od otrok, do opreme hiše, do kuhanja....ko sva na nevtralnem terenu, ali pri nas doma na obisku za en dan..sva kot najboljši frendici..
Default avatar
Vsakič, ko smo prišli na obisk ta mladim v njuno stanovanje sta se gor prikazala ta stara dva (njegova tast pa tašča, je priženjen). Pa ne mislit, da nisva pozvonila tudi ta starim, lepo pozdravila in prinesla kofe ali piškote. Potem smo se umaknili k ta mladim. A ne, sta vedno prišla gor in začela težit. Ma kaj me briga za tvoje operacije? Ma kaj me briga ali je čas za košnjo, žetev in podobno? Če bi se želela o tem pogovarjati, bi šla dol na obisk. Popolnoma sta zamorila.
Če sva midva kaj praznovala je bilo samoumevno, da se prikažeta še svakova tašča in tast? Oziroma je bil dolg nos, če nisva povabila. WTF? Kaj sta ona dva meni? Nič. Zakaj bi ju morala gledat in poslušat? Moja tašča naj vabi v svoji hiši, v najinem domu (sva na svojem, nič podedovala, sama kupila) pa ju ne potrebujem. Zato smo nehal hodit na obiske. Vem, da je možev brat, ampak tudi svakinja bi morala svoje dat na stand by. Zdaj. ko praznujemo, izrecno naštejem kdo je vabljen, zamera gor ali dol.
Default avatar
Sem mama in tašča. Več let smo živeli v isti hiši,vsak svoj vhod,svoje stanovanje. Meni niti na pamet ni prišlo,da bi šla k tamladim,če so imeli svoje obiske (na vrtu,še manj v stanovanju). Odkrito,čisto nič me ni zanimalo,kaj se pogovarjajo...niti nisem imela želje,da bi se družila z njimi. Tudi ,če sva midva imela na obisku svoje prijatelje,je bilo povsem jasno,da tamladi ne pridejo zraven.
Razumeli smo se dobro, nobenih problemov ni bilo.
Default avatar
Pogosto smo gostje pri prijateljih, ki živijo skupaj z starši v isti hiši. Pridemo tudi nenepovedani.

NIKOLI, ampak res nikoli starši niso prišli zraven, če jih tamladi niso striktno povabili. So pa to zelo simpatične osebe in se vedno preden grem k prijateljici obvezno ustavim pri starših, da rečemo par besed.

Res je, da nimam več 20 let, ampak nekoč sem jih imela in sem se obnašala enako.
Default avatar
Se spomnim da mi je bilo prvič zelo čudno ko sem prišla k kolegici na obisk in se nama je pridružil njen tast, od takrat pa že več primerov kot jih opisuješ, ampak sem se navadila. Se pač ne pogovarjam kar bi se drugače. Če je njim vseeno kaj naj se jaz sekiram...
Default avatar
Mi imamo popoln mir, ko povabimo prijatelje na piknik. Eni starši živijo 15, drugi 25 km stran. Ampak ta mir pač stane - konkreten kredit na 30 let. A sad biraj :-)