Pozdravljeni,

zanima me kako poteka delitev premoženja v primeru ločitve. Z možem sva solastnika stanovanja, pred tem 4 let skupnega gospodinjstva. Mož je ob nakupu stanovanja vzel kredit, drugo polovico so prispevali moji starši (dota ali kakorkoli to vzamete). Kredita je še polovico. Mož trdi, da bi mi ob ločitvi pripadala polovica mojega deleža, saj je njegov delež praktično do poplačila kredita v lasti banke. Kolikor sem brala se mi to zdi povsem nesmisleno. Torej bi mi po njegovem pripadala le četrtina vrednosti stanovanja, če bi ga ob ločitvi prodala. Druga četrtina gre njemu in polovica banki. Če je temu tako, kdo hudiča pri zdravi pameti bi potem šel v nakup stanovanja brez kredita, če v vsakem primeru potegneš krajši konec?

Ne, stanovanje ni od banke niti pičico. Banka je vama dala posojilo za stanovanje, ne stanovanja.

Pravično bi bilo nekako takole: polovica, ki so jo prispevali tvoji starši, je tvoja. Od druge polovice, ki sta jo kupila skupaj s kreditom, pa je tvojega polovico od tega, kolikor sta doslej poplačala – ampak ne v znesku, temveč deležu stanovanja, ker možu pač ne moreš zaračunati bančnih obresti.

Zdaj sta torej na polovici odplačevalne dobe (kredit za 20 let, plačevala sta ga pa deset let). Za stanovanje sta plačala sto tisoč evrov in je njegova vrednost na trgu zdaj cirka enaka (recimo).

Skupna lastnina je torej vredna 50.000. Od tega je odplačana polovica, 25.000, od tega je 12.500 evrov tvoj delež, 12.500 delež od moža.
Kdo pa namerava ostati v stanovanju?

Načeloma se deli premoženje na pol, saj sta oba prispevala… Vsekakor pa ni prav nič pomembno kdo je plačeval kredit – plačevala sta ga skupaj.
Predlagam ti, da se držiš načela, da je premoženje treba razdeliti pravično tako, da je za oba vredu in če to ne gre imaš samo eno možnost in to je tožba.
Pri vajinem stavnovanju lahko vložek tvojih staršev, če ga seveda lahko dokažeš, prikažeš kot njihov vložek, kot darilo tebi, kot nekaj, kar si prinesla v zakon. Ta delež se ne deli, je tvoj in ga odneseš s seboj.
Ob tožbi pa je pomembno tudi koliko je kdo prispeval v skupni proračun in če je razlika velika se bo ostanek premoženja delil tudi po tem ključu, a to ne gre bez tožbe in dobrega odvetnika, konkretnih stroškov, veliko potrpljenja, časa in živcev.

Kreditka,

gornji odgovori gredo v pravo smer, saj je skupno premoženje zakoncev vse premoženje, ki sta ga v času zakonske zveze pridobila s svojim delom, drugo premoženje pa načelom ne.

Polovica stanovanja je torej tvoja, saj ni bila pridobljena z delom, temveč sta jo tvoja starša verjetno podarila tebi (oz. sta ti podarila denar za nakup), razen seveda, če obstaja kak dokument, s katerim bi lahko tvoj mož izkazal, da je bilo darilo namenjeno obema.

Če je druga polovica vajina last, se deli med vaju glede na vajin prispevek k nakupu. Če pa je kot lastnik vpisana banka (to je lahko v primeru da je bil nakup deloma na lizing), pa bo potrebno urediti, kdo bo prevzemnik te polovice po odplačilu lizinga. V vsakem primeru sicer zakonska domneva, da sta k nakupu te druge polovice oba prispevala enako, vsak od vaju pa lahko na sodišču uveljavlja, da je prispeval več kot polovico.
Sam se kot odvetnik pri zastopanju strank v takih primerih najraje oprem na razliko v plači ter dodatnih opravilih, ki jih običajno opravljajo matere, za odvetnika, ki bo zastopal tvojega moža pa se lahko pričakuje, da se bo oprl tudi na njegov prispevek iz opravil pri hiši v smislu »sam svoj mojster«, še zlasti, če sta izvajal kako večjo renovacijo.

Sam postopek delitve pa v primeru, da se ne dogovorita sama, poteka v dveh fazah. V prvem postopku sodišče določi, kaj sploh spada v skupno premoženje in kolikšen solastniški delež imata na njem, v drugem postopku (spet, če se ne dogovorita sama) pa določi, komu pripade kakšna stvar, oz. premoženje proda in med vaju razdeli kupnino, če se ne da urediti drugače.

Če pa se glede obsega skupnega premoženja in načina delitve uspeta dogovoriti sama, pa se sklene pogodba, s katero vse to uredita sporazumno.

Ker gre v teh postopkih za precejšnje zneske res priporočam pomoč odvetnika, ki se vsaj malo spozna na te reči. Seveda ni nujno, da sem to ravno jaz, a če je ostalo kakšno vprašanje odprto ali bi želela bolj konkretno pomoč, me seveda lahko kontaktiraš preko zasebnega sporočila.

Pozdravljeni, kako je z delitvijo premoženja ob razvezi glede njegovega deleža v podjetju, katerega delni lastnik je? Lastnik podjetja je bil pred najino zvezo. Je možno zahtevati delež za rast v času trajanja zveze? Jaz sem v teh letih poleg službe skrbela za gospodinjstvo in otroke, bi se v tem delu lahko moje in njegovo delo lahko nekako poravnalo? lp

Pozdravljeni

Z zeno sva zhradila hiso na njeni parceli tako da sva vzela kredit sedaj se je zena locila in pravi da ni nic mojega da bi prevzela moj kredit in mi izplacala obroke kredita ki sem jih placal do sedaj. Ali bi lahko dobil lastninslo pravico ce bi vlozil tozbo.

Ti v bistvu si solastnik te hiše, saj je bila ustvarjena v zakonu, in sicer do polovice. Vidva morata skupno premoženje zdaj razdelit – sporazumno ali s tožbo. Če se ne bosta mogla sporazumeti, bo eden ali drugi začel tožbo. Trenutno je ona glede deleža na papirju v slabšem položaju. Realno gledano pa je tvoj delež res enak vrednosti polovice doslej odplačanega kredita oz. ustrezen delež nepremičnine.
Ne razumem pa, zakaj ne sprejmeš njene ponudbe in hitro rešiš zadevo, ki se bo sicer vlekla 10 let, v tem času boš svoj delež zafrčkal za odvetnike. Kaj ti bo 10 ali 20 procentov hiše? Da ji boš nagajal? Vzemi denar in začni novo življenje.

Ne mislim nagajat v hisi sem bil1 leto po 5mesecih pa je v hiso ze pripeljala novega partnerja jaz pa placujem kredit ce ga prevzame njen partner kaj dobijo moji otroci a ni bolje da jim dam jaz moj delez kot pa da enkrat izplacujejo novega partnerja

Za nekaj dat moraš najprej imet. Glede na kratek čas odplačevanja posojila je tvoj delež … neznaten.
Če nadaljuješ s posojilom, bo v vmesnem času nekaj lastniškega deleža odpadlo tudi na novega partnerja. Ne biksaj ga. Če imaš višek denarja, s posojilom kupi drugo nepremičnino in jo prepusti otrokom.
Pa še v primeru, da recimo eden ali drugi od njiju umre (bivša žena ali njen partner) boš imel kolobocijo na kubik, teh par jurjev ti bodo odvetniki požrli, pa še ne bo dovolj.