ne prenesem več tega šolskega sistema
Spodaj berem o problemih otrok, ki niso čisto navadne ovce, ampak malo izstopajo. Te otroke bi bilo potrebno nagraditi, jih spodbujati v njihovi drugačnosti, unikatnosti, izvabiti iz njih najbolj nore ideje, iz njih lahko nastanejo najuspešnejši podjetniki. Ne pa jih dajati na pomirjeval in jih čimprej ukalupiti. da ja ne bo nihče več razmišljal s svojo glavo.
Ja dajmo kar vse 6 letnike privezati na stole, prej jih privežemo, večje ovce bodo, lažje bo z njimi manipulirati.
Ta šolski sistem, ki ga imamo danes, polni glave s samimi neuporabnimi podatki (če izvzamemo branje, pisanje, računaje). Zakaj bi moral otrok pomniti podatke, ki jih google najde v sekundi – popoln nesmisel.
Raje bi jih učili samostojnosti, kako poskrbeti zase in ne biti odvisen od države, inovativnosti, razvijanje novih idej, kako ravnati z denarjem, čustvene inteligence, odnosi.
Učijo jih naj kako naj v sebi najdejo tisto kar jih resnično veseli.
Vsi otroci so radovedni se radi učijo. Ampak takoj ko pridejo v šolo jih zatrejo. V šolah bi bilo potrebno več individualizma, nismo vsi enaki, vsakogar zanima kaj drugega in naj bi imel možnost to razvijati. tako bi dobili vrhunske učitelje, zdravnike, kuharje, frizerje…
Seveda bi bilo vse to v naših šolah zelo težko izvesti zaradi omejenosti večine učiteljev. Se oproščam vsem tistim, sposobnim učiteljem, ki že zdaj delajo, kolikor največ lahko v okviru tega neumnega sistema.
da se bolj ne bi mogla!
V naših šolah se nagrajuje pridnost, poslušnost, dojemanje snovi na točno tak način, kot ga poda učitelj, nekonfliktnost….. skratka šolski sistem proizvaja popolne ovce za služenje sistemu, krotke, ubogljive….
Na jok mi je šlo, ko je učiteljica v 2. razredu nagradila učenko, ki je pred sošolcem vneto skrivala svoje pisanje, da sošolec zraven nje, ne bi slučajno kaj prepisal.
Na jok mi je šlo, ko je učenec v 3. razredu hitel učiteljici razlagati, da je na sliko narisal vazo, kot jo on vidi, na jok mi je šlo, ko je učenec v 9. razredu prejel priznanje na nivoju šole za nek dosežek, ki ga je v bistvu dosegel njegov sošolec, pa je učiteljica utemeljila, da je potrebno nagraditi trud, pa čeprav brez uspeha, kot pa uspeh brez truda.
Osnovna šola(delno tudi srednja) mora nuditi človeku osnovno splošno izobrazbo. Red, disciplina in samoobvladovanje spadajo zraven. Tudi za izstopajoče je v osnovni šoli poskrbljeno. Tako za pozitivno nadarjene, kot za nevzgojene. Seveda bi vedno lahko bilo mnogo bolje.
Starši pa pozabljamo, da smo za otroka, za njegovo izobrazbo, nadarjenost, iskanje njihovih talentov, mi najbolj odgovorni. Učitelj, vzgojitelj, trener, duhovnik, so le naši pomočniki.
Šola – od vrtca do fakultete – ne glede na stopnjo, še vedno producira mezdne delavce. Torej tiste, ki pridejo v službo, naredijo, kar jim rečejo, odtrajbajo 8,9,10 ur in gredo domov. Tako v sodobnem svetu ne gre več. Na žalost ali na srečo je prostora v sodobni ekonomiji za take delavce manj in manj. Vsak človek bi moral imeti nekaj ključnih znanj, ki bi mu pomagale kvalitetno živeti, a jih šola nima v kurikulumu. Jaz jim rečem menedžerska – mone pa u luft, ker jih ta beseda neprijetno požgečka…! 🙂
Česa šola ne nauči?
– kako vzpostaviti dobre odnose z ljudmi v najbližji okolici in pridobivati nova poznanstva (bonton, pozitiven odnos do okolja…)
– kako postavljati osebne in karierne cilje ter uspešno upravljati s časom – ZELO pomembno področje! (razvoj novih navad in opuščanje starih, uporaba planerja ali aplikacije na telefonu za opravke, dneven seznam “moram narediti”…)
– samostojnega in vseživljenjskega učenja ( hitrostno branje, izbira dobrih knjig in filmov, online tečaji..)
– osnov financ (dohodnina, branje pogodb za kredit, izračun obresti, varčevanje, investiranje..)
– osnov marketinga (kako navdušiti druge za idejo, kako se pogajati, kako napisati dobro ponudbo za delovno mesto)
– gospodinjskih in domačih del (skuhati, dati pravilno prati, zašiti gumb, zamenjati žarnico, načrtovanje jedilnika, nakupov, redno čiščenje in vzdrževanje doma…)
– skrbi za lastno zdravje (rekreacija, hrana, obvladovanje stresa, redni zdravniški pregledi)
Vse zgoraj našteto ni kvantna fizika. Zahteva pa nekaj truda in časa. Če bi bila večina ljudi aktivna samo na nekaj področjih – ne vseh! , bi živeli v raju…
kot je rekel JJ. če vamkaj ni prav, se preselite drugam. preprosto. če vam to tako teži, pa prodajte stanovanje, hiše, zemljo, pač vse kar imete in se preselite v bolj razvite države.
vsi mislite da je amerika tako oprana. ja seveda je tisti del prebivasltva, večina amapk ti ljudjei tak ne bi uspeli nič v laifu. take ki so intelignenti in sposobni in kjer strokovnjaki hitro opazijo, ker so strokovnjaki, takim osebam otrokom ponudijo VSE!!!! vse jim dajo. samo mali odstotek prebivalstva je nadarjenega kaj šele da bibili neki znanstveniki. ja? ampak v ameriki take prpoznajo zelo zgodaj, in jim nudijo popolnoma vse na njihovi poti. seveda večini pa pač ne. pri nas pa ni ne strokovnjakov, ki bi tak oosebo prepoznala, niti volje niti ničesa.
Res zelo lep predlog.
Ta sistem, ki ga imamo, je res neustrezen.
Žal, ravnatelji postajajo menežerji, skrebeti morajo za proračun namesto da bi jim bila dana možnost uvajati inovativne pedagoške in didattične prijeme.
Učitelji nimajo pri vsem nič kaj dosti besede. Na sestankih ravnatelj pove, kako in kaj bo “njihova šola” delala in vpraša za soglasno strinjanje, ker to gre v zapisnik. Če se kdo ne srtinja, mu ravnatelj še enkrat pove, da to bo prineslo šoli xxx evro, da ta denar šola potrebuje in da naj se učitelj torej prilagodi vendar, ker brez finančnega kritja pač ne gre.
In še en velik problem imamo: otroci so šoloobvezni. Šola jih mora sprejeti, ko se vanjo vpišejo. Edina omejitev je prostorska stiska – varnostni predpisi. V nekaterih državah so problem disciplinsko problematičnih sončkov rešili tako: ker so otroci šoloobvezni, morajo starši poskrbeti, da šola otroka obdrži – neustrezno vedenje pomeni izkljušitev – neobiskovanje pouka je kaznivo (kar udari na žep staršev) – starši si morajo ponovno prizadevati, da dobijo šolo, ki bo otroka obdržala ….
.. mislim, da se pri nas namerno šoli jemlje tako ugled in kot njeno primarno funkcijo.
Točno to, bolj se ne bi mogla strinjat!
Primer z mojim otrokom. So pisali test, šlo je za temo, ki mojega otroka zelo zanima, zato že veliko časa bere dodatne knjige o tej tematiki in posledično veliko o tem ve. Morda tudi zato, ker je tema povezana z mojim poklicem, torej imam tudi sama velo znanja. Kakorkoli, fant je na testu na nekaj vprašanj odgovoril pravilno in mu je prečrtala odgovore, ker si je zamislila drugačen odgovor, čeprav sta bila oba pravilna, njen in njegov. Zaradi tega je bil zelo razočaran. Poslala sem sina k učiteljici, naj se pogovori z njo glede teh odgovorov, zakaj mu je prečrtala in njen odgovor je bil, da ona tako uči in pika. Da fant ne bi izgubil veselja do tega predmeta, sem se s težkim srcem šla pogovriti z učiteljico, čeprav se nerada vmešavam v delo učiteljev, saj menim, da se jim s tem zbija avtoriteta. Med najinim pogovorom je učiteljica sama priznala, da fant veliko več zna kot drugi učenci, vendar da je ‘neorganiziran’, saj jim je sama že pokazala kako bo zgledal test in kateri približno so pravilni odgovori. Sin je takrat v šoli manjkal in teh učnih listov ni dobil. No poanta te zgodbe je, da gre torej za učenje na pamet, brez razmišljanja in tukaj ni samo krivda v sistemu ampak predvsem v učitelju. Učitelj bi lahko to tematiko učil drugače, ne z učenjem na pamet. Vsi dobro vemo, da gredo na predagoško fakulteto v glavem tisti, ki jih ne sprejmejo na druge, poleg tega pedagoška fakulteta ni preveč kvalitetna in posledično v osnovnih ter tudi srednjih šolah učijo slabi učitelji. Se pa med njimi seveda vedno najdejo tudi dobri, če ne celo odlični.
Naš šolski sistem je naravnan tako, da otroke onemogoča.
Red, disciplina, samoobvadovanje, to je obnašanje odraslih ne otrok, otrok mora MORA, skozi odraščanje sam ugotoviti, da mu je red pomeni več kot nered, disciplina več kot nedisciplina, samoobvadovanje, pa ga reši pred neprijetnimi situacijami, to je stvar, ki jo dojame človek nekje po 10-11 letu, ne pa pri 6. letih, ko ga šolski sitem prične upogibati kot šibo. Nekdo, ki ni izkusil nereda ne ve kaj je red……
Ko mi pred oči pride psihično popolnoma zlomljen 15 letnik, 13 letnik 12 letnik, anoreksična 14 letnica, 15 letna punca, ki se reže………
Ogromno je takih otrok, le da vi ne veste zanje:(((
Cicibici,
Eno “nagradno” vprašanje: kakšno mnenje imaš o uvedbi zasebnih šol poleg obstoječih državnih?
ali vsaj možnost ‘vavčerskega sistema’ ko starši s svojo odločitvijo v katero od državnih šol bodo vpisali otroka tudi odločajo o denarju, ki ga dobi šola?[/quote]
Težko rečem. Načeloma oziroma hipotetično vsakomur pade na pamet, da če bo šolnina, bo boljša kvaliteta, saj se bodo učitelji bolj potrudili za zaslužen denar.
Če pogledamo v praksi, na nivoju Univerz v Sloveniji se je zadeva obrnila v slabo smer. Nastalo je polno privat univerz (‘Univerza v vsako vas’), ki v bistvu sploh niso privat, saj so dobile kar nekaj denarja od države, posledice so vidne na starih univerzah, ki so zaradi vsega tega dobile precej manj denarja. S starimi univerzami mislim na Univerzi v Ljubljani in Mariboru, ki sta, roko na srce, še vedno najkvalitetnejši Univerzi v Sloveniji. Posledice so naslednje: ukinjanje programov, odpuščanja, spremembe v sistemu, ki so prinesle zmanjšanje kvalitete (pri tem ne glejte na FDV, ki imajo nešteto programov in slabo kvaliteto-vendar samo te kažejo v javnosti kot reprezentativne, pa sploh niso!).
Se bojim, da bi bilo z osnovnimi in srednjimi šolami nekaj podobnega.
Poleg tega privat, plačjive šole delajo veliko razliko med otroki bogatih in revnih staršev, vsaj tako je v tujini. Če bi bile privat kvalitetnejše in seveda plačljive, se bi lahko vpisali samo otroci bogatih staršev. Načeloma naj bi obstajale štipendije za nadarjene.
Vendar glede na to kakšen kaos vlada v Sloveniji, kjer je vse mogoče in dovoljeno, odvisno predvsem od poznanstev, se bojim, da vse skupaj ne bi funkcioniralo.
Argumenti, ki jih naštevaš so za lase privlečeni in nimajo stvarne podlage.
Šolnino že tako ali tako plačuješ in se zato nič ne spremeni s privatnimi šolami.
Trik je v sistemu ‘vavčerja’ ko pripadajoči delež davkoplačevalskega denarja (torej tvojo “vplačano šolnino”) nakažeš šoli v katero je vpisan tvoj otrok. Za OŠ je to itak 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} šolnine, za srednjo in fakultete pa je res še doplačilo. Ob večji ponudbi zasebnih šol bi tudi konkurenca naredila svoje, tako da bi bilo to bolj znosno.
Primer privat univerz, ki jih navajaš kot primer, je večplasten. Povečini so to “univerze”, ustanovljene izključno za nakup naziva. Za tiste prave pa je zaenkrat premalo liberalizacije in premalo časa, da konkurenca prečisti ponudbo. Pa tudi netransparentno financiranje s strani države naredi svoje, da se stvari ne uredijo.
Bi rabil več časa, da ti vse razložim.
V primeru OŠ in SŠ pa je prva varovalka že učni kurikulum in mogoče še uvedba državnih testov ob koncu leta, zato ni takšne nevarnosti za stihijo kot pri fakultetah. Bi/so pa definitivno obstajale tudi šole, kjer samo kupiš spričevalo. Ker si tako zavzeta za svojega otroka, močno dvomi, da bi ga vpisala tja.
Spet je vse odvisno od finaciranja. Z vavčerji te razlike odpadejo, ker postanejo tudi privat šole dostopne revnim. Že praksa v Waldorfski in Škofijski gimnaziji to potrjuje. Zato je strah pred segregacijo med socialno šibkimi nepotreben. Nadarjen otrok bo v privat šoli, ki da kaj nase, vedno sprejet.
Kljub kaosu pri nas, sta ravno Waldorfska in Škofijska dokaz, da stvari lahko funkcionirajo.
PS: O tem ali hočeš kaos v Sloveniji ali ne, pa se vsakokrat odločaš na volitvah ….
Želim privat šolstvo in želim razlike! Menite, da sedaj ni razlike med državnimi osnovnimi in srednjimi šolami? Pa še kakšna! Je gimnazija Bežigrad enaka nekemu dislociranemu oddelku x-gimnazije na podeželju? Nikakor. Predvsem pa se strinjam z ravnateljem Mercem, da so učenci oziroma njihove zahteve in pričakovanja tisti, ki določajo kvaliteto šole, ne učitelji ali kurikulum. Kar imamo sedaj, je mešanje vedenjsko problematičnih, PP, povprečnih in sposobnih vse v enem kotlu. Povsem v duhu egalitarnosti in negativne selekcije. Sredstva in energijo osebja se namenja “problematičnim” da bi jim nekako pomagali pregurati skozi življenje, sposobni pa so prepuščeni sami sebi, čeprav bi ukvarjanje z njimi vzelo veliko manj sredstev, živcev in časa, učinek pa bi bil dolgoročen! Uravnilovka je garancija, da bomo kot družba in država še naprej stopicali na istem mestu in ne bo nikakršnih sprememb. In to večini kar odgovarja. Prav, uživajte v socialki in minimalcih, dokler še bodo na vašem računu…
Ampak ravno zaradi Škofijske gimnazije je Bežigrajska postala še boljša 🙂
Konkurenca oziroma tekmovalnost med njima je tista ki šteje. Ambiciozni starši (in dijaki) še kako preverjajo rangiranje in dosežke svoje vs. druge šole. Res je, da se rabi čas, toda v teh 25 letih od osamosvojitve, bi imeli že porihtano šolstvo, če bi takoj začeli z vzporednima sistemoma. Danes smo pa še vedno na začetku oziroma še tam ne.
Večina od tvojih naštetih predlogov je odvisnih od karakterja in volje posameznika.[/quote]
Kar seješ – to žanješ.
Kakor si si postiljal – tako boš spal.
Ko bo to veljalo, bo tudi dovolj volje in karakterja. dokler pa država poskrbi za vse, pa seveda ni prej omenjenih vrlin.[/quote]
Točno tako. Vsak naj poskrbi zase pa bo. Ampak kot vidimo ljudje to zelo težko sprejmejo.
To drži samo v fazi realizacije in prehajanja v rutino. Za vse predloge so potrebne informacije in know-how, ki ga posameznik z veliko truda poišče sam ali pa ga na malo lažji način – vsaj osnove – pridobi v okviru šolanja. Dijaki Škofijske gimnazije (ja, vem!) so imeli v okviru rednega šolanja projekt, ko so morali v nekaj dnevih odpreti s.p. Kot simulacijo, ne “pravi”, ampak morali so speljati celoten postopek, torej napisati načrt, iti na točko e-vem, upravno enoto, banko, Ajpes. Povsod so pač razložili, da delajo vajo in za to so imeli na voljo nekaj dni, v katerih niso imeli pouka. Nisem še slišala, da bi v državnih gimnazijah počeli kaj podobnega…ideja se mi zdi odlična.
Haha madona dosti si upaš. Saj te bodo še raztrgali tukaj gor. Saj to ni slovenska posebnost. A misliš da v Ameriki ni lenih ljudi, ki bi radi živeli na račun drugih? Pa še koliko jih je. Kar v večini so.
Ljudje smo pač različni. Eni ustvarjajo drugi bi zapravljali, če prevladajo prvi dobiš Slovenijo ali pa Grčijo in Srbijo v najslabšem primeru.
To drži samo v fazi realizacije in prehajanja v rutino. Za vse predloge so potrebne informacije in know-how, ki ga posameznik z veliko truda poišče sam ali pa ga na malo lažji način – vsaj osnove – pridobi v okviru šolanja. Dijaki Škofijske gimnazije (ja, vem!) so imeli v okviru rednega šolanja projekt, ko so morali v nekaj dnevih odpreti s.p. Kot simulacijo, ne “pravi”, ampak morali so speljati celoten postopek, torej napisati načrt, iti na točko e-vem, upravno enoto, banko, Ajpes. Povsod so pač razložili, da delajo vajo in za to so imeli na voljo nekaj dni, v katerih niso imeli pouka. Nisem še slišala, da bi v državnih gimnazijah počeli kaj podobnega…ideja se mi zdi odlična.[/quote]
Ideja je res dobra. Žal na naših faxih namesto, da bi imeli študenti vsaj eno leto praxe npr. v univerzitetnih podjetjih nimajo skoraj nič. Jaz sem jo imel recimo 14 dni na ekonomiji.
Fakultet pa tudi nič ne zanima kaj se dogaja z diplomanti, ker so financirane s proračuna in se jim gladko je…za vse.