Starševski čvek

Šparam, da bom lahko pomagala otrokom

Default avatar
V eni od spodnjih tem je govora o šparanju in eden sprašuje, kaj nam bo šparanje. Očitno nima otrok, drugače bi razumel, da ne gre vedno samo iz rok v usta. Jaz imam otroke in šparam, da jim bom lahko mogoče pomagala, ko bodo odrasli, če nič drugega pa da jim ne bom v breme, če se mi kaj zgodi. Midva sva jih spravila na svet in mislim, da sva jim vsaj to dolžna, če pa bo za nama kaj ostalo, pa toliko bolje. Dejstvo je, da rojstvo otroka pomeni dostikrat tudi konec egoizma, vsaj v krogu ljudi, ki jih poznam, je to tako.
Default avatar
mama 2h je napisal/a:

Tudi sama sem včasih tako mislila. Življenje pa me je naučilo, da več jim daš, manj si vreden.
Sedaj šparam le še zase. Kar dam, dam vnukom.
Default avatar
Moji so še premajhni, da bi imela vnuke :) Pa tudi v takem primeru bi pomagala otrokom, ne bi jih preskočila. Meni so starši pomagali in ne razumem, zakaj naj ne bi jaz enako naredila. Govorim bolj o tem, ko nekdo spodaj kritizira sploh šparanje, češ da je življenje treba uživati z veliko žlico takrat, ko se dogaja in ne razmišljati o prihrankih. To lahko napiše samo nekdo, ki nima otrok ali je brez čuta za odgovornost.
Default avatar
Potem pa pridejo razne devalvacije in na koncu iz prihrankov nastane ništrc.

Poznam babico, ki je škrtarila, šparala, ko so otroci odraščali.Privoščili so se le kdaj pa kdaj, potem pa tudi iz tistega kupčka ni bilo omembe vrednega.

B bi bilo bolje, ko bi jim privoščila v dobi odraščanja.Mladost je samo ena.In otroci marsičesa takrat niso imeli, ker je bilo treba šparat.
Default avatar
sicer se strinjam, da je šparanje dobra stvar (če imaš od kje, na žalost veliko ljudi nima) in je fino, da imaš nekaj denarja na strani..v primeru, da je treba kaj večjega kupit, zamenjat..ampak, da bi pa šparala zato, da bom lahko pomagala otrokom ko odrastejo pa no go. oz. ajdi, če se odpre nek varčevalni račun in se gor polaga nek znesek (ki ne obremenjuje družinskega proračuna). Da bi pa zdaj zategovala, šparala,se odrekala..zato, da si bo sine pri 20 ih recimo kupil avto, stanovanje...nope..to pa ne. Moja naloga kot starša je, da mu omogočim luštno otroštvo in ga usposobim, da si bo kot odrastel stvari kupil sam.
Default avatar
TicaMarica je napisal/a:
Dobro napisano! Se strinjam!
Default avatar
Babica22 je napisal/a:
Če je treba za koga šparat, moramo šparat zase, saj takrat, ko mi več ne bomo sposobni za delo, ne bo pokojnin. Če pa bodo, bodo tako mizerne, da bomo samo z njimi životarili. Otroci se bodo že znašli. Ko pogledam okoli sebe, se tisti, ki jim starši niso vsega k riti prinesli, v življenju znajdejo mnogo bolje od razvajenčkov, ki ne bi nič delali, ampak se le smilili samim sebi. Mlad, delovno sposoben človek, s količkaj iznajdljivosti, lahko vedno poskrbi zase.
Default avatar
kaj pa vem... je napisal/a:
To je držalo do pred par desetletji, da usposobiš otroka in se kot odrasel sam znajde in si kupi. Kako naj zdaj to dopovem svojim otrokom, ki bodo (eden je že) prekerci, kreditno nesposobni in ves čas v napetosti zaradi službe, ki danes je, jutri je ni. Sine, dala sem ti luštno otroštvo, videl si, kako smo se znašli mi tastari, zdaj pa, je.bi.ga, svet se je spremenil, ampak ti moraš še vedno biti tak, kot sem si jaz zamislila, torej kupiti stanovanje, kot smo to naredili tvoji tastari, kako, me ne zanima, glavno da imam jaz za toplice? Meni to ne gre skozi.
Default avatar
mama 2h je napisal/a:
otroke si slabo vzgojila, najbrž si jim razlagala, da študirajo, kar jih veseli, ne kar jim bo denar prineslo. V tem primeru je resnično tvoja dolžnost, da jim do zadnjega diha zagotavljaš materialno preskrbljenost, ki je sami niso sposobni. Kot če bi imela invalidne otroke. Kaj pa bo v primeru, da ti zboliš in tvoji dohodki še zate ne bodo dovolj?
Default avatar
slaba mati 2 je napisal/a:
Bom imela vsaj prihranke, da ne bom njim v breme kot sem napisala zgoraj.
Študirajo kar jih veseli, seveda. Kako vezo ima to s tem o čemer pišem ali sploh z njihovo sposobnostjo?
Default avatar
kaj pa vem... je napisal/a:
Tudi jaz se strinjam. Saj jim bom pomagala, po svojih močeh seveda. Ne bom pa jim kupila avta, stanovanja in po možnosti še vikenda. Naj si za to zaslužijo sami, samo tako bodo znali res ceniti in spoštovati tisto, kar imajo. Sploh pa nimam pojma, kakšno bo življenje in službe čez 20 let. Mogoče bo pa ravno obratno, pa bodo oni zaslužili toliko, da bodo pomagali meni...
Default avatar
mama 2h je napisal/a:
Bom imela vsaj prihranke, da ne bom njim v breme kot sem napisala zgoraj.
Študirajo kar jih veseli, seveda. Kako vezo ima to s tem o čemer pišem ali sploh z njihovo sposobnostjo?[/quote

napisala si, da tvoji otroci niso sposobni poskrbeti zase, rešiti stanovanjskega problema. Če boš svoje prihranke porabila zase, jim ne boš mogla pomagati , torej??]
Default avatar
slaba mati 2 je napisal/a:
Glej, ne morem s tabo se prerekati, če ne bereš in dojemaš prebranega. Pojdi moj prvi post prebrat, potem lahko greva naprej v debati.
Default avatar
mama 2h je napisal/a:

Tudi danes otroke vzgajamo tako, da bodo enkrat sposobni skrbeti zase.
Sicer dvomim v našo državo in dostojno življenje v njej, zato otroke vzgajam, da ni pomembno, kje živiš, ampak je pomembno, kako živiš.
Danes je svet majhen, vse je dosegljivo, če le razmišljaš s svojo glavo in si sposoben videti celotno sliko, ne pa da se obesiš na en detajl na sliki!

Meni moji starši niso mogli pomagati, z možem sva si vse ustvarila sama, vem kako zgleda, ko si prisiljen vse sam. Nama je pa to dalo dobro izkušnjo in dodatno vrednost, da veva, česa sva sposobna. Temu učiva tudi otroke. Ne gre za to, da jim ne bi pomagala, z veseljem, če bova lahko in predvsem, če bova tu, da jim pomagava.
Starši nismo večni in otroci se morajo naučiti živeti sami!
Default avatar
Da bo bolj jasno, zmotil me je ta odgovor v včerajšnji temi:

Šparanje
Re: koliko prihranite na mesec
01.04.15 19:36
In če prihranite mesečno 200 EUR, letno 2.400 EUR in desetletno 24.000 EUR, kaj točno imate od tega, razen da ste porabili eno desetletje ali celo najlepša leta za znesek, s katerim si lahko kupite mogoče malo boljši avtomobil? Ali po 50 letih varčevanja tipično socialistično bajturino? Nagrada je, da boste umrli z nekaj lastnine?
Default avatar
TicaMarica je napisal/a:
Točno tako!!! Jaz v otroke sedaj vlagam vse kar imam viška, nič ne uspem prišparat, ker se predvsem zavedam, da jih moram usposobit, da bodo sposobni sami zaslužit in preživet. In ja k vzgoji spada tudi vzgoja za izbiro poklica s katerim lahko preživiš in pogled čez mejo, kjer so morda službe, če jih doma ni in čimveč razlčnih vešlčin in znanj, da obstaja širina zaposlitve.

Drugače je pa narobe, da ne uspem nič prišparat, ker mi aktivni bi morali šparat za SVOJO starost. Takrat porabiš vse kar si zaslužil v aktivni dobi v normalni ekonomiji. No otrokom pustiš, če jih prerano zapustiš, ker potem pač ne porabiš tistega kar moraš v starosti vlagat v svoje zdravje in pomoč za preživetje, da otrokom nisi v breme!!!!
Default avatar
kako naj danes mladi pridejo do stanovanja, če jim starši ne pomagajo?
Mi zna to kdo povedat?
Default avatar
Čim manj je potrebno mladino zalagat z denarjem to je zlato pravilo. Mladina se mora naučiti plavati s svojim delom. Zato bi rekel da ne delaš prav.
Default avatar
Vsak €, ki ga dobi za darilo ali kar tako shranim in sedaj, ko je kupček sem ga dolgoročno inevstirala. V kakšnih 10 letih vsaj vrednosti ne bo izgubilo in bo potem lahko sama prosto razpolagala s tem denarjem oz. ga bom koristila na njene potrebe, če jih ne bom finančno zmogla (šolnina, ekskurzije ipd).
Default avatar
Očitno imam opravka s kratko pametjo. Kdo pravi, da zalagam svoje otroke z denarjem, da jim spodnašam rit?
Govora je o prihrankih. Eni pravijo, da ni vredno šparati. Jaz pravim, da je vredno šparati, za otroke ali pa zame, da jim na starost ne bom v breme. Če me bo hitro pobralo, pa naj ostane, vem da mi bojo otroci hvaležni.
Se pa sprašujem kakšne otroke ste spravili gor, če se zdaj bojite njihove nehvaležnosti in izkoriščanja. Očitno ste naredili veliko več napak v vzgoji od mene/naju z možem.