Debelost – vzrok ali posledica PCO?
Tiste, ki imate težave s policistični jajčniki:
En znak je tudi debelost.
Ali debelost povzroči policitične jajčnike ali je obratno: policistični jajčniki povzročijo debelost?
Poraščenost: kaj je preveč poraščenosti pri ženski? Kdaj bi to pripisali PCO?
Sem svetlolasa in ne kaj preveč poraščena. Zadnje čase pa opažam vse več dlak po stegnih. Pride to z leti ali je to hormonsko? Prej jih nisem imela. Pa na bradi se mi pojavljjo razne kocine. AMpak tako posamezne. Nad ustnicami pa nimam teh težav. Ne vem pa ali se recimo z leti poraščenost normalno povečuje in širi (govorim o letih po 30tem) ali je to posledica PCO in se bo zadeva še širila?
ja, to pride z leti in ja, je hormonsko pogojeno. Hormoni se namreč z leti spreminjajo, sploh ko se približujemo meni.
PCO je presnovno hormonska motnja, ki med drugim povzroča tudi hitro pridobivanje teže. Kar pa ne pomeni, da z ustrezno dieto ni možno imeti normalne teže, s tem pa se tudi omilijo ostali simptomi PCO.
Bistveno je vedeti, da debelost vedno povzroči prekomerna količina hrane ne glede na vse zdravstvene težave. Pco je presnovna motnja pri kateri poleg ostalih težav pri zelo hitro tudi do povečane telesne teže oziroma debelosti saj presnova dela res počasi in se vsak prekršek zato še toliko bolj pozna. Hitro pridobimo na teži in zelo težko izgubimo težo. Višja kot je telesna teža, hujše težave nam povzroča ta presnovna motnja in težje bomo izgubili težo. Tako se znajdemo v začaren krogu.
Ker je pa ta motnja vezana na nepravilno izločanje inzulina jo s spremenjeno hrano lahko razmeroma hitro umirimo in ko se stanje umiri gredo tudi kile razmeroma hitro dol. Črtati je potrebno vso hrano z visokim GI, omejiti tisto s srednjim in jesti pretežno hrano z nizkim GI. Brez ločevanja in brez omejevanja hrane, ki ima nizek gi. Po kakšnem mesecu ali dveh se že samo občutje izboljša in telo počasi začne toliko pravilno delovati, da tudi hujšanje ne bo več prevelik napor.
Večja poraščenost je tudi posledica te presnovne motnje. Ko se uredi prehrana, izgubi telesna teža se tudi poraščenost malo umiri. Kar pa seveda ne pomeni, da kar vse dlakce izginejo.
Se pravi, da se PCOjevke moramo na daleč ogibat toplim belim žemljicam in podobnim zadevam, ker se nam vsak greh dosti hitreje pozna.
To s poraščenostjo. Ne vem kdo katere mere je normalna. Če se ti recimo nekje pri 30ih začne poraščenost širiti, je to normalno ali je to vzrok v hormonskih težavah? Boijm se, da bo prešlo tudi na obraz. Zdaj posamezne kocine, ne vem, mogoče je to še normalno.
Ima katera hkrati PCO in hipotirozo? Verjetno se res vsak prehranski greh močno močno pozna, če imaš težave z obojim?
Šavrinka, ker vidim da se spoznaš na GI.
Nekaj me zanima. Če recimo ješ v istem obroku nekaj z visokim GI, recimo neko pecivo. Če poješ zraven nekaj z nizkim GI, recimo jogurt (navaden seveda). Ali ta jogurt kaj oblaži tisti visoki GI peciva?
Jasno mi je, da beli kruh, pecivo in tako povzroči naval sladkorja. Samo včasih se paše pregrešiti. Zato me zanima, če jogurit, zelenjava z nizkim GI, mogoče kako meso, to kaj oblaži tiste navale, ki jih povzorči bela moka,pecivo?
Pretirana dlakavost je recimo, ko jih imaš še po trebuhu in prsih, na primer, sem pa poznala tudi žensko, ki jih je imela po hrbtu. Pa z leti se začnejo selit na obraz, tipom pa recimo v ušesa in podobno. 🙂 Samo da bi bilo to že po 30., je malo zgodaj. Hkrati se počasneje obnavljajo drugje in jih je manj – jaz jih po rokah skoraj nimam več, pa sem bila včasih kar kosmata.
Jaz imam samo počasno presnovo, ščitnica je v mejah normale, ampak pač na spodnji meji, in ti povem, da je pri hrani res treba paziti in primerno omejiti količino ter kalorije. Se pa da ravno s primerno hrano kar precej vplivati na PCO – diete imaš opisane povsod na netu.
Ne žal jogurt ne pomaga :))) Bi bilo pa fajn. Če greš iskat sladice k receptom od Montignaca najdeš nekatere tako slastne, da tudi pregrehe niso več tako zelo pogoste.
Sicer pa kakšna pregreha sem pa tja mora biti. Pri pregrehah predvsem pazi, da niso vsak dan in počasi počasi zdrava prehrana postane občasna pregreha. Zaviti na kriva pota ni bilo nikoli zelo težko :))) Pa paziti je potrebno, ker ko pojemo nekaj kar nam močno dvigne inzulin bomo takoj postali lačni (čeprav smo ravno nekaj pojedli) in to nas potem ulovi v začaran krog. Več napačnega kot ješ, bolj imaš občutek lakote.
Do neke mere se poraščenost pri večini žensk veča z leti. Prelomnica je potem menopavza kjer se veliko ženskam to umiri, nekaterim pa žal ne.
Dokler lahko s puljenjem sem pa tja kakšne dlake le te odstraniš ni prav nobene skrbi in osebno mislim, da so vse terapije za zmanjševanje poraščenosti veliko bolj škodljive kot par dlak.
Zato, da stvari ne uidejo iz nadzora je pa bistvena urejena prehrana.
To gre nekako skozi pri hrani z nizkim gi in srednjim gi. Tisti trenutek, ko pojemo nekaj z visokim GI gre inzulin v višave in nobena hrana z nizkim ne pomaga. Sicer tuje študije kažejo, da tudi to s srednjim ne gre skozi ampak nekako dopuščajo senco upanja 🙂
Žal je edini način urejena prehrana in hrana z visokim GI se doda kot res občasen posladek potem, ko si prehrano že uredimo. Je pa pri tem prehranjevanju tako, da bolj kot ješ pravilno bolj ti upada želja po teh pregrehah in na koncu dejansko ugotoviš, da ko poješ nekaj prepovedana se ti počutje poslabša. Obstaja samo ena težavica 🙂 in sicer pot do te točke.
Se pravi, da tiste, ki ste se držale Montignacovih prehranskih navodil, ste kljub PCO vitke?
Moram te zadeve malo bolj preštudirat, ker kg gredo kar gor in gor. Se mi zdi, da sem včasih lahko pojedla vse kar sem hotela pa sem bila suha prekla. Zdaj pa imam občutek, da pojem 100g čoklade, zredim se pa z 1kg. Razen PCO imam še hipotirozo tako, da je zadeva še bolj zakomplicirana.
S temi dlakami pri meni je bilo pa tako, da so se mi nekje pred 30tim začele bolj po nogah (po stegnih) širiti. Zato sem v strahu, da bi to postalo še huje. Na obrazu pa posamezne kocine, ki jih spulim. Včasih mi še izza roba kopalk ni nič ven gledalo, četudi nisem nič odstranjevala. Zdaj pa polno dlak navzdol po stegnih.
GI ni ravno prava smer, le delno. Mintignac je glede tega naredil kar nekaj škode, oz. so njegove trditve ovrgli. Še posebej kar se tiče fruktoze. Se tudi špekulira, da je umrl zaradi nealkoholne zamaščenosti jeter, kot posledice uživanja fruktoze. Ampak pustimo ugibanja pri strani.
Dosti bolj kot sam glikemični indeks je pomembna glikemična obremenitev, ki jo ima določena hrana. Zgornja formula žal tudi ne drži.
Glikemični indeks žal ne upošteva količine OHjev, ki jih zaužijemo v eni porciji. GI se računa glede na standardni vnos OHjev (50g OHjev iz živila, ne pa samega živila), in se jih primejra z GI 50 g glukoze.
Glikemično breme pa se zračuna glede na dejansko število OHjjev, ki jih zaužijemo v porciji.
Malce komplicirano, zato sledi primer:
Glikemični indeks krompirja je 85, ampak v 150 g krompirja (kar je recimo porcija) je le 30 g OH, zato je glikemična obremenitev porcije krompirja 26.
Glikemično obremenitev se izračuna tako, da GI deliš s 100 in potem pomnožiš s količino dejansko zaužitih OHjev.
Visoka glikemična obremenitev je več kot 20, srednja 11-19 in nizka manj kot 10.
Poleg tega GI, sploh pri sadju in zelenjavi izredno niha tudi do +/- 20.
Tole o GO sem pa že enkrat brala in povsem pozabila na to. Hvala, tkolele, da si me spomnila na to. Sem se že čisto posvetila le GI in ne GO. Bom pazila na oboje.
Nizkotlačna, sicer je vse to res. Samo moraš pa upoštevat, da recimo grem na aktivnost in porabim v par urah po 2500kcal (merjeno s pulzmetrom, cca. po dobrih 500kcal na uro). Tako v enem dopoldnevu.
V te meritve močno dvomim in mislim, da so pretirane vsaj za tretjino. Za porabo 500 kalorij na uro bi morala v eni uri preteči deset kilometrov, na primer. Kaj počneš od aktivnosti?[/quote]
Ja, res je, tek da nekje 500kcal na uro. Odvisno tudi od teže in pulza. Tako, da ja, bo kar držalo. So pa še aktivnosti, ki so bolj intenzivne.
Lej, če imaš probleme s težo, moraš kljub vadbi enostavno zmanjšati vnos kalorij. Pogosta napaka, ki jo delajo ljudje, je, da mislijo, da ob malo miganja potem lahko požrejo še eno kosilo zraven. Ne gre. Petsto kalorij težko pokuriš, razen če res vsak dan ne vadiš uro in pol. Če hočeš shujšat, moraš te pokurjene kalorije odmislit, kot da jih nisi pokurila. Ker če jih nadomeščaš, se boš pač redila. Pri obvladovanju teže je daleč pomembnejši vnos kot vadba. Vadba je samo pika na i.
Tudi jaz imam PCO, zase sem nekako stuhtala (se posvetovala as svojo endokrinologinjo, prebrala razno literaturo o PCO), kako se boriti proti hitremu naraščanju teže in sicer delam naslednje:
– jem veliko zelenjave, škrobnate malo manj (od 250 do 500 gramov dnevno), žita in žtini izdelki so polnozrnati.
– jem večjo količino pustih beljakovin kot pa OH (predvsem lahke jogurte, kefir, stročnice – najbolj grah in rdečo lečo, ribe, jajca, piščanca, purana …).
– pojem dva (večja) kosa sadja na dan, jem pa vse vrste sadja.
Če hočem izgubit kak kilogram, zaužijem okrog 1500 kcal dnevno, sicer 2000 kcal (in se vsaj eno uro na dan gibljem – sprehod malo v klanec, malo hitrejša hoja).
– jem pet obrokov na dan
Mi gre pa včasih na živce, ker moram skoz pazit na hrano in vse to, pa imam še vedno par kil preveč, medtem ko so drugi vitki, sedijo na kavču in se bašejo s čipsom. Hm, no, ja čips mi je itak ogaben!
Sicer mi PCO povzroča težave s težo, šibke lase, nisem pa poraščena in nimam težav s kožo (sem tudi bolj svetlolasa).
Zanima me pa naslednje, če mi lahko katera odgovori: ali ima še katera s PCO težave s korničnimi glavoboli, najhuje je v obdobju PMS in pretirano telesno utrujenostjo.
Se trudim v tvojo smer :). Čeprav tudi jaz opažam, da recimo sestra veliko manj giba, veliko več sladkarij poje, samo bel kruh, sama peciva. Pa je vitka. Jaz pa moram pazit na vsak grižljaj.
A s ščitnico imaš vse ok? To ponavadi povzroča utrujenost. Od kar jemljem nadomestne hormone za ščitnico, se je ta utrujenost kar razgubila. Prej je bila pa kar kriza.
Glede PCO pa se nič ne zdravim, nimam kakih KT ali kaj takega.
Jaz pa obratno – redno imam preglede pri endokrinologinji, tudi mi je predpisala zdravilo za uravnavanje insulinske resistence (bolezenski znak PCO). Ščitnični izvidi naj bi bili ok, sladkor tudi, holesterol tudi; imam pa konstantno malo slabo krvno sliko (premalo železa, pomanjkanje B-vitamina ipd.). Pa se hranim res pestro.
Brskala sem po tujih spletnih straneh glede PCO (v nemščini in angleščini) – v tujini imaš na primer za bolnike s PCO podobna društva kot so pri nas na primer za srčne bolnike itd., pa se brala zgodbe bolnikov in zdravniške članke o PCO kar na teh tujih straneh. Utrujenost je kar pogost znak PCO, glavoboli pa baje ne – res nikjer še nisem zasledila, da bi bili.