Tole objavljam na tem forumu zato, da se zamislite nad izdelki , ki jih kupujete svojim otrokom, kajti predvsem v sladkarijah ki jih imajo otroci najraje je največ zdravju škodljivih aditivov. Če so vaši otroci že dovolj veliki jim pokažite seznam, da bodo pozorni na to. Moja 14 letna hči se je precej zamislila, ko sem ji pokazala seznam in je začela gledat deklaracije. Smo vrgli ogromno stvari direkt v smeti.

> DODATKI PREHRAMBENIM IZDELKOM
> (prepis porocila klinike za PEDIATRIJSKO ONKOLOGIJO – DUSSELDORF)
>
> 1. Nenevarni dodatki:
> E 100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 152, 160,
> 161, 162,
> 170, 174, 175,180,
> E 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281,
> 282, 290,
> E 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331,
> 332, 333,
> 334, 335, 336,337, 382,
> E 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420,
> 421, 422,
> 440, 422, 440,471, 472,E 473, 474, 475
>
> 2. Sumljivi dodatki:
> E 125, 141, 150, 153, 171, 173, 240, 241, 477
>
> 3. Nevarni dodatki:
> E 102, 110, 120, 124
>
> 4. Zdravju skodljivi dodatki:
> a) za crevesje E 220, 221, 224, 232
> b) prebavne motnje E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466 v
> pakiranih sladoledih E 407
> c) kozna obolenja E 230, 231, 232, 233
> d) unicuje vitamin B12 E 200
> e) zvisuje holesterol E 320, 321
> f) drazi zivcevje E 311, 312
> g) vnetje ustne votline -E 330 najnevarnejsi dodatek (povzroca raka)
–
>
> vsebujejo ga npr.
> limonin Schweppes, gorcica, gazirane brezalkoholne pijace, meso
rakov,
>
> nekateri siri in konzervirane gobe
>
> 5. Dodatki, ki povzrocajo raka:
> E 131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239
> Pozor: E 123 je zelo strupen. V ZDA je prepovedan.
> Posebno pozornost namenite naslednjim dodatkom:
> E 123 in 110: -v cokoladnih in gumi bombonih posebno v izdelkih
> Treets;
> Smarties, Haribo…
> puding s smetano v plastičnih posodicah, zmrznjene ribe Iglo, smetana
> za
> kuhanje, Creme – Fraiche, topljeni siri, vanilijev puding
> E 102 in 110: -v gotovih omakah vseh vrst
>
> Preglednica zgoraj nastetih dodatkov na katere bomo pozorni:
> E 102, 110, 120, 123, 124, 125, 131, 141, 142, 150, 153, 171, 172,
> 173,
> E 200, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 220, 221, 224, 230, 231,
> 232, 233,
> 239, 240, 241,
> E 311, 312, 320, 321, 330, 338, 339, 340, 341,
> E 407, 450, 461, 463, 465, 466, 477.

Pozdravljena!

In predvsem HVALA.

Sonia

Prevara je stara ene dve leti, celo na nacionalki je bila reportaza o njej.

“klinika za PEDIATRIJSKO ONKOLOGIJO – DUSSELDORF” ne obstaja !!!
Prav tako so si polovico E stevilk izmislali, druga polovica pa
nima nobene veze z realnostjo :)))

Naj prosim kak zdranik ali kemik poda se svoje mnenje in
obrazlozi vse E dodatke…

Jaz pa mislim da vse ni izmišljeno, predvsem tisti ta hudi E-ji, ki so npr. v margarini Rami- mi se bomo teh E raje ogibali, vi pa kakor hočete. Pa tudi Smartiejev ne kupim več otroku.

Pazite gre za varne in nevarne aditive. Tudi mene zanima kaj od tega ni res, če so demantirali, jaz se tega ne spomnim. Dobila sem pa zadevo po mailu.

Larifari, da je e-300 med nevarnimi, E-300 je namreč navaden vitamin C (askorbinska kislina, ki je tudi v aspirinu), ki pa seveda je nevaren, če bi ga zaužil v neizmernih količinah, vsi teli dodatki pa so v neznatnih količinah in v skoraj vseh stvareh, tako da bi potem kar morali nehati jesti vse po vrsti. Tudi kruh bi nehali jesti, če bi videli, kako ga delajo in tudi v kruhu so razni dodatki, nikar ne mislit, da jih ni…

Poglejte si vse dovoljene aditive po oznakah in kaj to sploh je:

Mimogrede, tudi sama sem zadevo dobila po mejlu – če ste tako zelo previdni, za zadevo malce pobrskajte po internetu – zgornji naslov je res v redu, pa tudi sicer….veliko stvari, ki jih dobimo kar tako je izmišljenih, veliko pa na žalost tudi ne…

Zgodba, ki sicer nima zveze z aditivi, a priča o tem, kako nas lahko vsakdo vodi za nos:
Po Sloveniji zadnje čase kroži pismo, v katerem vas prosijo, da ubogemu bolnemu sedemletniku iz Anglije, ki je obsojen na smrt zaradi tumorja na možganih, in bi rad pričel v knjigo rekordov pošljete razglednico – tako bi postal vsaj tako nesmrten. Zgodba, ki ti razpara srce in bi šla takoj pošiljat razglednice…Če ne bi bile štorija stara vsaj 15 let, fant je zdaj že velik študent, ki je ozdravel, po uvrstitvi v knjigo rekordov, pa je celo javno zaprosil, da mu ljudje naj že končno nehajo pošiljati razglednice (vsak dan jih še vedno prejme več tisoč) .
Evo, jaz in stotine mamk v Sloveniji pa bi že šle kupit tisti znamko in dale pošti se par zadnjih fičnikov…Pa je bilo treba le po internetu zadevo preveriti….
Če želite vse podatke o nevarnih in dovoljenih aditivih, se obrnite na Inštutit za varovanje zdravja RS, oni pa vas bodo napotili naprej…
Pa še to: Če bi želeli zares zdravo in previdno živeti, najbolje, da vržete stran vse računalnike, mobitele, mikrovalovke in podobne pripomočke, oziroma najbolje je, da zadržite dih, kajti, dragi moji, kar mi zdaj dihamo, jemo in pijemo je smrtna obsodba… Smo pač civilizirali ta naš svet!
Buba

Nekaj me le zanima – tam so napisane zamrznjene ribe Iglo, pa sladkarije enega samega proizvajalca – a ostali so pa kul ali kako? Ne verjamem, meni veliko tega smrdi po nelojalnem spodkopavanju konkurence: oni so pa strupeni, povzročajo raka, mi smo pa kul…
Kaj pa vem, sladkarij itak skoraj nič ne jemo, vse ostalo pa je noter, kjer pač je – saj ne jemo zgol tistega in v nemormalnih količinah, sicer pa, kot je napisala že Tjaša – ne bi jedli skoraj nič, če bi vedeli, kako to delajo…
T

Res je. Jedli nebi skoraj nič, če bi vedeli, kaj vse hrana vsebuje.
Pa vendar si ne morem kaj, da ne razmišljam, kaj bo demo čez toliko in toliko let, ko bo vnukinja imela, recimo 40 let, in bo ves čas jedla vse te “prepovedane” E-je.
Kaj bo, če bo ves čas jedla škropljeno zelenjavo itd.
Se mi zdi pa že bolje, da se v največji možni meri izognemo tistemu, kar velja za nezdravo, pa četudi je iz trte zvito. Bo pa hudičevo težko priznam.
Ko sem včasih hodila po trgu, in je bila zelenjava vsa bujna in zelena, je bil to največji užitek. Danes pa zgolj kupim, kajti zelenjava je zdrava.
Z veseljem pa dam vnukinji samo še borovnice in gozdne jagode, saj so edine, ki so onesnažene zgolj od zgoraj.

lp

Pozdravljeni vsi skupaj!

Ker se toliko pogovarjate okoli the aditivov, sem se še jaz malo pozanimala in našla tele podatke:

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE je objavil naslednji prispevek:
“ADITIVI – UPORABA IN TOKSIČNOST”
Piše: Lorena Hus, mr.pharm., spec.san.kemije
Aditiv je vsaka snov, ki je ne uporabljamo oziroma uživamo kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine živila, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost ali ne, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških in organoleptičnih razlogov v proizvodnji, pakiranju, za prevoz in hrambo. Aditiv ima neposredne ali posredne učinke na živilo in postane sestavina živila.
Področje aditivov ureja Pravilnik o aditivih za živila (Ur.l.RS št.2/2000,45/2000,7/2001). Ta ureja aditive in njihove mešanice za živila, ne pa tudi arom, pomožnih tehnoloških sredstev, sredstev za varstvo rastlin in snovi, ki jih dodajamo živilom kot hranila, to so vitamini, minerali ipd.
Kakovost in zdravstvena neoporečnost aditivov sta predpisani v Pravilniku o kakovosti aditivov za živilske izdelke (Ur.l. SFRJ, št.39/89).
Aditive pričakujemo v živilih, ki so tehnološko obdelana, torej čim daljša je obdelava, tem več aditivov lahko nastopi v živilih. Razlogov za dodajanje aditivov je več. Dodajajo se za podaljšanje trajnosti živil, kot stabilizatorji teksture, dodatki za zgoščevanje, zaradi porasta organoleptične vrednosti živil, za izboljšanje nutritivne vrednosti itn.
Skupine aditivov
Aditivi se glede na funkcijo, ki jo opravljajo v živilih, oz. glede na tehnološke zahteve, delijo v kategorije:
Dodatki za stabilizacijo:
· Konzervansi – podaljšajo obstojnost živila
· Antioksidanti – podaljšajo obstojnost živila, preprečujejo kvarjenje živil zaradi oksidacije
· Zaščitni plini – uporabljajo se pri pakiranju živila
· Eemulgatorji – ohranjajo zmes dveh ali več faz, ki se sicer ne mešajo (npr. voda in olje)
· Emulgirne soli – spreminjajo beljakovine tako, da se razpršijo v siru
· Zgoščevalci – povečajo viskoznost
· Želirne snovi – tvorijo žele
· Stabilizatorji – stabilizirajo, ohranjajo ali okrepijo obstoječo barvo živila, ali vzdržujejo fizikalno kemično stanje živila
Dodatki s senzoričnimi lastnostmi: barvila, sladila, ojačevalci arome
Dodatki pri predelavi živil in kot delovna pomagala: pH regulatorji, encimi, kulture, mikroorganizmov, topila, nosilni plini, dodatki za bistrenje.
V skupino aditivov se po tem pravilniku ne štejejo:
· Pomožna tehnološka sredstva
· Sredstva za varstvo rastlin
· Arome
· Snovi, ki se dodajajo kot hranila, oz. obogatitev živil (vitamini, minerali, mikroelementi)
Nov aditiv – dovoljenje Ministrstva za zdravstvo v soglasju ministra pristojnega za prehrano
Označevanje aditivov
Deklariranje in označevanje aditivov je predpisano v Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur.l.RS št.71/2000), ta določa obvezno deklariranje količine in kategorije, ki ji sledi navedba specifičnega imena ali E števila. E število je oznaka za aditiv, ki je povezana z njegovo čistostjo oz. kemično sestavo. Pri mednarodni organizaciji FAO/WHO je organizirana Komisija Codex alimentarius, ki postavlja zahteve za aditive. Njena naloga je, da v okviru mednarodne trgovine z živili skrbi za zaščito zdravja ljudi.
Aditiv se ne deklarira, če se v živilu nahaja po principu carry over – to je prenesena snov, ki v živilo ni bila neposredno dodana in je v živilu le zato, ker jo je vsebovala ena ali več sestavin tega živila, in v živilu nima tehnološkega učinka.
Dodatne zahteve za označevanje aditivov:
· Živila, ki vsebujejo sladila morajo imeti dodatno oznako S sladilom
· Živila, ki vsebujejo sladkor in sladilo, morajo imeti dodatno oznako S sladkorjem in sladilom
· Živila, ki vsebujejo aspartam, morajo imeti dodatno oznako vsebuje fenilalanin
· Živila, ki vsebujejo 10% dodanih poliolov, morajo imeti dodatno oznako prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek
Aditivi lahko vlivajo na človekov organizem na več načinov
· Najbolj problematičen je dolgotrajni vnos majhnih količin, ki lahko izzove subkronične efekte.
· Obstaja tudi nevarnost anorganskih primesi v aditivih. Primer je onečiščenje rdeče mlete paprike s svincem.
· Določeni aditivi lahko izzovejo alergijske reakcije, npr. konzervansi, tartrazin.
· Aditivi lahko stopijo v interakcijo z naravnimi sestavinami v živilih ali s celičnimi sestavinami. Nitriti z NH2 skupino – nastanejo nitrozamini.
· Določeni aditivi lahko zmanjšajo izkoristek nutritivnih elementov, npr. SO2 zmanjša vsebnost vit. B1.
Toksično delovanje posameznih aditivov
Emulgatorje dodajajo v tehnološke namene za doseganje določene želene konsistence. Mednje uvrščamo lecitin, mono- in di- gliceride, fosfate, polifosfate…Niso dokazana toksična delovanja teh spojin. Velike količine fosfatov bi eventuelno lahko vezale Ca.
Pri barvilih je dovoljena uporaba azo spojin. Navadno se uporabljajo K in Na soli, ki so topne v vodi. Lahko izzovejo senzibilizacijo ter s tem povezane alergije, v kombinaciji s drugimi kemičnimi spojinami, npr. tartrazin, ki se uporablja kot barvilo v margarini in aspirin.
Umetna sladila, ki jih najbolj pogosto uporabljajo, so Saharin, Ciklamat in Aspartam. Saharin je sintetiziran 1879. 500-krat slajši je kot saharoza. Izloča se nespremenjen v urinu, in zato dolgotrajen vnos lahko izzove raka urinskih poti. Ciklamat je sintetiziran 1937. Ta je 30-krat bolj sladek kot saharoza. Odporen je na kisline in povišane temperature. V kombinaciji s saharinom ga najdemo v komercialnem izdelku NATREN. V črevesju ga bakterije metabolizirajo do cikloheksilamina, ki je kancerogen. Aspartam je sintetiziran 1969. leta. 200-krat je bolj sladek kot saharoza. Metabolizira se do asparaginske kisline in fenilalanina. V pripravi tega sladila prihaja onečiščenje diketopiperazin, ki izziva raka maternice in možganov.
Od konzervansov se uporabljajo Organske kisline, nitrati in nitriti. Nitrite dodajamo živilom, predvsem v mesne in ribje izdelke za preprečevanje okužbe konzerv z Cl. botulinum (ker ustvarjajo aerobne pogoje), živila tudi po obdelovanju zadržijo lepo barvo.
Nitrate v organizem vnašamo z živili, predvsem z zelenjavo ter vodo. V želodcu pri pomanjkanju kislosti bakterije reducirajo nitrat v nitrit – tvorijo se kancerogeni nitrozamini. Posebej v ribjem mesu nastaja močna karcinogena spojina – dimetilnitrozamin. V urogenitalnem traktu se tudi nitrati reducirajo v nitrite pri bakterijskih infekcijah, nastanejo nitrozamini – maligne alter. Železo v hemoglobinu se pretvori iz Fe 3+ v Fe 2+, nastaja methemoglobin – cijanoza (zastrupitev). Obstajajo poročila o zmanjševanju depoa vitamina A in o možnem tireoidnem vplivu. Nekateri endogeni in eksogeni prekurzorji – amini, ki lahko tvorijo nitrozamine so zdravila, kot so aminopirin, oksitetraciklin, nekateri pesticidi – spojine uree, karbamati. Med endogenimi amini so dimetilamin, holin.
Organske kisline, ki se uporabljajo kot konzervansi, so benzojeva kislina (Na sol), ki upočasni razmnoževanje mikroorganizmov in se hitro se izloča iz organizma, propionska kislina, ki se dodaja za preprečevanje razvoja glivic in plesni, ter askorbinska.
Sulfati in SO2 se dodajajo pri obdelavi sadja in zelenjave. Reagirajo z različnimi sestavinami v živilih ter lahko zmanjšajo nutritivno vrednost živila.
Pri oceni tveganja in nevarnosti moramo poznati koncentracijo aditivov v živilih, odnos koncentracije v živilih in količine vnosa živil v organizem, ter zelo dobro poznati toksičnost “in vitro” in “in vivo”.
Danes aditivi, ki jih urejajo predpisi in so nadzorovani, ne pomenijo več nevarnosti za zdravje potrošnikov.
Kljub temu pa razgledani potrošniki zagovarjajo stališče, da je bolje, če v živilu sploh ni aditivov. Prav zato potrošniki povprašujejo po izdelkih, ki ne vsebujejo aditivov. Zaradi sprememb v tehniki hlajenja in hitrega transporta do mesta predelave se je v resnici zelo zmanjšala uporaba določenih aditivov. Tudi sodobna tehnologija proizvodnje živil omogoča vedno manjšo uporabo aditivov. Potrošnik ima na voljo vedno večjo izbiro dobre in zdrave hrane.

Poleg tega sem našla še:
„KAJ JE E ŠEVILKA ?“
E številka je oznaka za aditiv, povezana z njegovo t.i. čistostjo oziroma kemično sestavo. To je v svetovnem merilu zelo natančno opredeljeno v zahtevah komisije “CODEX ALIMENTARIUS” pri mednarodni organizaciji FAO/WHO. Njena osnovna naloga je, da v okviru mednarodne trgovine z živili skrbi za zaščito zdravja ljudi – potrošnika. Čistost aditivov za živila trenutno opredeljuje stari, še veljavni pravilnik o kakovosti aditivov za živilske izdelke (uradni list SFRJ, št 39/89 in 22/90). Do konca leta 2002 bo v Sloveniji pripravljena in sprejeta nova zdravstvena zakonodaja s tega področja, ki bo usklajena z evropskimi direktivami, ki urejajo čistost aditivov. Večina držav zahteva od proizvajalcev, da na embalaži natančno označijo aditive, kot sestavina živila, v nekaterih državah predvsem v ZDA, pa morajo celo restavracije zagotoviti, da so sestavine v jedeh – tudi aditivi – javno objavlene.

in:
V R Sloveniji ureja področje aditivov – konservansov za živila pravilnik o aditivih za živila ( Uradni list RS, št. 2/00 in 45/00), ki je usklajen z naslednjimi EU direktivami : -Osnovno Direktivo 89/107/EEC in -Specifičnimi dierektivami : -Direktivo 94/36/EC o barvilih za živila; -Direktivo 94/35/EC in dopol. 96/83/EC o sladilih za živila in -Direktivo 92/2/EC in dopol.96/85/EC ,98/72/EC o ostalih aditivih za živila (npr. konservansi ipd.) . Ker je bil pravilnik o aditivih za živila sprejet leta 2000, zato še ni usklajen z Direktivo 2001/5/EC, sprejeto 14. 02. 2001, ki dopolnjuje Direktivo 95/2/EC o drugih aditivih za živila. Označevanje aditivov za živila, ki se uporabljajo v proizvodnji živil ureja v Sloveniji pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil ( Uradni list RS ,št. 71/00), ki je usklajen z EU Direktivo o splošnem označevanju živil št.2000/13/EC. Direktive EU o aditivih za živila, kamor uvrščamo tudi konservanse temeljijo na pozitivnem seznamu aditivov za živila, ki ga je potrdila komisija Kodeks Alimentarius pri WHO/FAO. Pravilnik o aditivih za živila v prehodnih določbah dovoljuje slovenskim proizvajalcem aditivov , da do 31.12 . 2002. lahko proizvajajo aditive za živila , slovenski živilsko -predelovalni industriji pa uporabo le-teh ( tudi konservansov ), ki so predpisani oziroma dovoljeni v pravilniku o kakovosti aditivov za živilske izdelke ( Uradni list SFRJ, št .39/89).

Nekaj o aditivih oz. dodatkih v prehrani si lahko preberete še na spletnih straneh:
http://med.over.net/za_bolnike/otrosko_zdravje/za_otroke/napotki/napotki.htm
http://med.over.net/mojmalcek/revija-06-01/sladoled.htm

Res je sicer, da se ne moremo izogniti prav vsem škodljivim snovem, vendar je vseeno prav, da jih poznamo in se vsaj nekaterim poskušamo izogniti.
Ker če bi razmišljali tako, da je tako ali tako vse škodljivo in da se ne da nič pomagati, potem bi lahko pač počeli vse – kadili, pili, jedli same konzerve…
Jaz pa mislim, da je vseeno bolje izogniti se vsaj kateri od stvari, ki so nevarne zdravju, kot nobeni.

Lep pozdrav!

Sonia

Vsak ima po svoje prav, z vsemi se strinjam. Pred letom sem tudi sama dobila tele E-je na mizo in se kar zamislila. Sicer pa, resnični ali ne, zdaj vsaj deklaracijo na izdelku pogledam in preberem, prej me je zanimal pa samo datum uporabe. In tudi to je že nekaj.

Pozdrav.
N.

Najprej naj se zahvalim ali pa pohvalim vse, ki ste se res potrudili in nam ponudili izčpne informacije o teh E-jih, ki jih do sedaj še za mar nisem imela.

Me pa zanima, kaj pomeni METBOLIZIRA SE DO ASPARAGINSKE KISLINE IN FENILALANINA. Predvsem zaradi fenilalanina.

lp

Ker sem še enkrat izbrala moj prejšnji izbruh – malce sem jezna na vse, ki propagirajo blazno zdravo življenje, v bistvu pa povzročajo le paniko.
Dobro je vedeti, kaj škoduje, vendar se je potrebno zavedati tudi, da ne moremo pobegniti pred vsemi škodljivimi vplivi okolja, hrane, skratka civilizacije, ki smo si jo ustvarili…Zagotovo ne bom otroku na krožnik zavestno dajala nečesa, kar je jasno, da mu škodi, da je nevarno, ne bom pa nehala živeti samo zaradi tega, ker je nekdo narisal rdeč alarm na zmrznjene ribe..Sori. Ne kadim, pijem izredno zmerno, ne žuriram, v službo se vozimo z enim avtom, četudi smo 30 km iz Lj., kar pomeni, da pač z otrokom včasih čakava moža, da konča, skratka, recikliramo, razdeljujemo odpadke, zbiramo star papir, varčujemo z elektriko, z vodo – ker imamo lastno zajetje, vemo, kako je, če je kdaj ni…
Torej – da ne bi mislili, da mi je vseeno, seveda mi ni, vendar se mi zdi, da je veliko stvari, ki je še ne znamo opredeliti (kako bodo vplivala vsa ta žarčenja od računalnikov, mobitelov, mikrovalovk…) in veliko jih bo še prišlo. Podpiram zakone, ki prepovedujejo uporabo aditivov, ki škodujejo, podpiram zakone proti genetskemu inženiringu, proti kloniranju, proti genetsko pridelanemu sadju in zelenjavi. Ker – če se igramo z naravo, bo ta slejkoprej poračunala z nami – postali bomo kot dinozavri, sicer veliki in mgočni a izumrli!
Buba

Fenilalanin in asparaginska kislina sta dve izmed 20 aminokislin, iz katerih so sestavljeni človekovi proteini.
Fenilalanin je celo esencialna aminokislina, kar pomeni, da je človek ni sposoben izdelati sam, ampak jo mora nujno zaužiti s hrano. Količina fenilalanina je na nekaterih izdelkih označena zato, ker ljudje z motnjami presnove fenilalanina smejo zaužiti točno določene koncentracije.
Iz fenilalanina nastaja tirozin (tudi aminokislina), tirozin pa je osnovna aminokislina pri tvorbo kožnega pigmenta (melanina), raznih prenašalcev po centralnem živčnem sistemu (kateholaminov), ščitničnih hormonov ipd.
Pozdrav!
Nina

Hvala Nina. Fenilalanin poznam, ker imamo eno hčero PKU(da ne pišem tiste dolge besede). Ker je trenutno noseča, sama je sicer brez diete, pričakujemo, da lahko dobimo še enega malega PKU-jčka v družini.
In ravno v zvezi z fenilalaninom me zanima, kaj pomeni metabolizira se do fenilalanina. Zgolj kot informacijo k vsemu ostalemu, kar že vemo o fenilalaninu.

lp

Jaz imam takšne informacije, ne vem pa če so točne, ker nisem iz “foha”, naj pove to kakšen farmacevt, ker nočem delati panike.

Aspartična kislina je aminokislina, ki občutno poveča nivo aspartama in glutamata v krvni plazmi, prevelika količina v možganih ubija določene nevrone, tako da dovoljuje dotok prevelike količine kalcija v celice.Ta dotok sproža pretirano količino prostih radikalov, ki celice ubijejo.Zaradi takih poškodb, lahko tem snovem upravičeno rečemo “poživila”.Živčne celice poživijo oz. stimulirajo do te mere da le te domrejo. Še preden se pojavijo simptomi kroničnih bolezni je večina živčnih celic že ubitih. Zaradi dolgotrajnega uživanja pride do: multipleskleroze, izgube spomina in sluha, parkinsova b.. diabetes, aids, nodrost…Akutne reakcije pa so:bolečine v glavi, migrene, slabosti, bolečine v trebuhu, problemi s spanjem, depresije, strah.astma, dihalne težave… Ta kislina je največji del aspartama o katerem pišem v članku dodatki k prehrani II del.

Fenilanil (50 % aspartama) pa povzroča čustvene motne in depresije.

Ne vem pa če je to ista kislina za katero sparšuje j.t.

Draga Rina!

Veš kaj je sploh to aspartična kislina,kako jo dobimo in zakaj se uporablja????,če že nisi iz tega “foha”.
prosim ne pametuj o stvareh o katerih nimaš pojma in ne prepisuj člankov iz strokovne literature,da bi bila zato videti pametna.

lp mateja

Draga Mateja,
vidim da si danes slabo oz. sovražno razpoložena proti meni. Ali ti kdaj pogledaš sama sebe tako “od daleč” z očmi nekoga tretjega k si tko pametna Upam da v resnici nisi taka kot na papirju, vsekakor pa midve ne bi bile prijateljice.
Dej dobro preberi kaj napišem v uvodu. Se ti opravičujem za stres, ki sem ti ga povzročila in če si ti iz tega “foha” lepo priznaj in napiši strokovno obrazložitev zakaj to ni to.

Želim ti lahko , lahkotno noč !

Metabolizirati se do fenilalanina pomeni, da iz te snovi v procesu metabolizma (presnove) v telesu nastane fenilalanin (in najbrž še kaj drugega).
Fenilalanin pa je (kot sem že napisala) običajna aminokislina, ki jo moramo zaužiti s hrano. Glede na to, da imate pri vas PKU, seveda dodobra poznate vse omejitve. V primeru snovi, ki se “metabolizira v fenilalanin”, take snovi osebe s PKU ne smejo uživati, oziroma jo smejo uživati le v dnevno dovoljenih koncentracijah vnosa za fenilalanin.
Pozdrav!
Nina

Jej, jej, tule je pa napisanih kar nekaj krepkih neumnosti.
Glutamat, aspartat, fenilalanin so vse aminokisline, ki sestavljajo človekove proteine in so hkrati gradbene sestavine beljakovin, ki jih zaužijemo. Pomembne so seveda koncentracije snovi, ki jih zaužijemo. Morate pa vedeti, da je človekov sistem presnavljanja sposoben vzdrževati koncentracije posameznih aminokislin v zelo natančnih mejah.
Kar se tiče multiple skleroze, vzrok bolezni še ni dokončno znan. Domneve so: določena genetska podlaga, avtoimunsko dogajanje v zvezi z raznimi okužbami, ipd.
Sladkornih bolezni (diabetes) imamo več tipov; za večino velja, da gre za poligenske bolezni, povezane z avtoimunskim dogajanjem (diabetes tip I); povezane pa so tudi s stanjem prekomerne prehranjenosti oziroma debelosti (tip II).
AIDS povzroča okužba z virusom HIV 1 in HIV 2.

Branje člankov zahteva veliko kritičnosti in vsaj nekoliko medicinskega oziroma farmacevtskega znanja, da smo jih sploh sposobni brati. Nekritično branje in še zlasti pisanje polresnic pa prinaša bistveno več škode kot koristi. Naravnega pa ni več…
Pozdrav vsem!
Nina