študij delovne terapije
na rednem študiju je hud naval, omejitev je zelo visoka, potrebno število točk je primerljivo s tistim na medicini (nad 80!)
potem imaš pa plačljive študije, kjer vzamejo vsakega, samo da plača, kakovost temu primerna.
zaposlitev – če računaš na to, da boš imel s.p., ja, sicer pa ni čisto jasno, kako boš do potrebnih delovnih izkušenj prišel.
Delovna terapija je pri nas premalo cenjena, verjamem, da se bo to spremenilo. Je zelo prijazen poklic. Zaposlitev lahko najdeš v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, domovih za ostarele, le odpreti se morajo, ker je trenutno zaposlovanje ustavljeno.
Verjamem, da se bo, do takrat, ko doštudiraš izboljšalo, je pa ta poklic zelo vcenjen v severnih državah. Vedno več je starostnikov, ljudi po poškodbah…
Morda je malce težek predmet anatomija v 1. letniku, ko to narediš, si zmagala. Študij je prijazen, ker je zelo malo študentov in je oseben stik s predavatelji, dosti prakse.
O njem ti lahko napišem vse najlepše, je pa to vsekakor iskan poklic v prihodnosti.
Raje fizioterapija.Ker delovna terapija je težek študij in manj plačan kot fizioterapija,pa še delo je zahtvno.Kot delovna terapevtka se lahko zaposliš v kakih domovih za ostarele,bolnicah,terapevtskih ustanovah,…
Kot fizioterapevt pa imaš bolj odprto delovno pot.Lahko si v športu,SP,Bolnicah,osebni trener,reahbilitacija,osebni fizioterapevt,zdraviliščih,…
Sem diplomirana delovna terapevtka, od konca študija (15 let nazaj) sem delala v delovni terapiji samo prakso. Službo je skoraj nemogoče dobiti, ker kdor jo dobi, ponavadi ostane na tem delovnem mestu do konca. Ker poklic tudi ni ne vem kako prepoznaven, je še toliko težje.
Če že, potem bolje fizioterapija.