Pozdravljeni! Nahajam se na taki tocki v zivljenju, ko ne vem vec kako naj izplavam iz nekaksne pasivnosti. Nenehno sem nervozna, ko sem v druzbi bi najraje pobegnila domov, ko sem doma mi je odvec druzenje z domacimi, tezko pogledam v oci. Hkrati se pocutim osamljeno, sluzbe nimam, fax dokoncan, ne vem kdaj sem se nazadnje iz srca nasmejala, kdaj sm se nazadnje veselila npr izleta, strah me je prihodnosti, kje bom zivela, a bom v sluzbi sploh kaj znala. V doloceni druzbi sem lahko nenehno tiho, ceprav si zelim, da bi bila klepetulja, ko sem npr. sama s prijateljico na kavi mi to ne povzroca tezav. Nimam energije, pa sem v najlepsih letih, ko bi morala uzivati in si tega zelim. Sita sem tega da se tako pocutim. Tezav s spanjem nimam, prej obratno. Rada bi se spet veselila. Sem zdrava za antidepresive? Kako naj to povem zdravniku? Je pa za mano tezko leto.

Mogoce ti lahko pomaga filozofija + preberi kaksne motivacijske knjige..

Povej zdravniku tako kot je. Antidepresive ti lahko predpiše osebni zdravnik, počutila se boš bolje, vsekakor boš boljše volje že po slabem mesecu jemanja in antidepresivi ne povzročajo odvisnosti. Imajo pa lahko stranske učinke kot vsako zdravilo.

Dobi si koristno delo. Kakršnokoli, še najbolje za denar, ni pa nujno 🙂 Inštruriraj mulce in mule, pomagaj v župniji, … . Ali pa se loti kakšnega učenja.
Na žalost nimam magične paličice za to, ampak sama veš, da z normalnim življenjem pride tudi normalno obnašanje.
Vse ostalo so izhodi v sili, ki odpravljajo posledice, ne vzrokov.

Ostali ti bodo namenili več sočutnih besed.

To klamfanje o aktivnostih, ki ga svetujete pride na vrsto, ko človek postane sposoben za to. Torej je vrstni red za uspeh je tak, najprej zdravniška pomoč in potem, ko človek postnae spet sposoben za aktivnosti, začne z njimi.

jah kateri faks pa imaš? kaj pa ZNAŠ? kr si doma začni takle! vstani ob 5.30. popij čaj , neki pojej in idi ven hodit za 1h. potme tuširanje in kaj popit in pojest. potem se greš uredit da boš za začetek u nulo. pobrita, lase , nova firzuram kratka ali na paž, nohti francoska manikura, pač to kar delaš. uredi se. potem pa po netu iskat delo. na izi. 3 ure. potme začneš delat kosilo. si narediš neki zdravega zelenjavico. in po kosilu greš počasi tečet 1h, ali športat neki . če imaš čas in si doma nimaš denarja veliko pol delaj vsaj to, kar ti bo koristilo pri zaposlitvi. torej da zgledaš u nulo. teči, treniraj judo, jiujtsu, boksaj. trening 3 na teden, tek vsak dan za 1h. vaje za moč. ne pij veliko kave, ne alkohola. tek puca glavo.

Prihodnosti in načrtov, ki bi te veselili, ti ne bo prinesel noben antidepresiv. Moraš pa vseeno do zdravnika.

Itak nas bo kmal pol na tabletah, znova čedalje več dela opravljajo stroji, služb je malo, dobro plačanih še manj in ljudi v stiski, kot si tudi ti, je med nami čedalje več. Žalostno je vse skupaj. Nekaj si bo morala naša družba konkretno hudega spomnit, da se izvlečemo iz tega primeža, v katerem smo skupaj z ostalim zahodnim svetom.

Odgovor sem posplošila zato, da boš razumela, da ni to kar se ti dogaja nič neobičajnega, saj večina živi v čedalje večjem pomanjkanju vsega – tudi življenjskih ciljev.

Če se ti zdijo tvoje težave tako hude, nepremostljive, obišči zdravnika. Ne smili se sama sebi, glavo pokonci! Vse se da rešiti. Mogoče potrebuješ kakšen pogovor, mogoče ti je potreben kakšen antidepresiv, mislim pa, da so tvoje težave rešljive. Delaj na sebi, izobražuj se, da ti bo dvignilo samozavest. Bodi vztrajna, ponavljaj tuj jezik, piši, poskusi ustvariti kaj pametnega. Loti se tudi fizičnega dela, saj je to dobro za sprostitev.
Glej, če nimaš telesnih bolezni, bodi srečna, manjka ti samo vztrajnosti in poguma. Srečno!

Najlazje je pa tablete jest…
Jaz sem dozivela hudo izgubo,pa so mi vsi svetovali tablete…NE!!
Najlazje se bos resila z delom,da se zaposlis,novi hobiji,da ne mislis kolk je tezko!!!
Resnicno!!!!!!

Imam precej podobne težave oziroma sem jih imel. Energije mi je primanjkovalo leta in bil sem pasiven do te mere, da nisem nič naredil zase in sedaj nimam ne zaposlitve, punce,…ništa. Kaj sem naredil? Nekaj je bilo samo od sebe. Moraš dati času čas. Drugo pa so bili anti-depresivi. Sam jih nisem dolgo jemal, da sem se počutil občutno boljše. Stvar pač pomaga. Sej jih ni treba jemati leto ali dve kot kje prebiram. Treba poizkusit, da se prepričaš, če imajo kak učinek sicer jih opustiš.

Ne klamfaj, nihče se depresije ne reši sam, ljudje vlečejo leta in se mučijo, odklanjajo zdravnika, češ, če vem kaj mi je bom sam uredil, pa ni res. Depresija je težka bolezen in zelo pogosta, sam jo le redkokdo premaga. Ne meči vsega v en koš, depresijo, z izgubo in bolečino.
Evo primer Anžeta, lepo opiše, seveda pa je tudi to relativno in je odvisno od posameznika in stopnje bolezni.

tako kot so ti napisali zgoraj, ne trpi v tem sama, pojdi do zdravnika. bo on ugotovil, če gre res za depresijo in če potrebuješ zdravljenje. ker če gre za depresijo, dejansko potrebuješ zdravila in so vsi dobronamerni nasveti o kupu aktivnosti in preživljanju časa v naravi res zgrešeni.
vse dobro!

To ni depresije in ti tableti ne bodo nič pomagali. Depresija je tisto, če si totalno brez energije in vse vidiš črno in prav čutiš črno avro okoli sebe, ker imaš porušen sistem.

Zdravniki mislijo, kako uslugo delajo ljudem, ko jih pišejo antidpresive, pa še vedo ne, kako štalo jim lahko v resnici naredijo.

Ti rabiš nekaj proti anksioznosti, nekakšna pomirjevala, da se sprostiš, ne pa antidepresivov. Name so pritiskali in sem bila tik pred zlomom, metali polena, hrup ponoči, podnevi, sekirali, ni da govorim. Trpljenje zunaj, trpljenje znotraj, ampak šele ko mi je zdravnica napisala antidepresive sem svet prvič videla črno in grozljivo. Tableti so šli direkt v smeti in od takrat se ne dotaknem ničesar takega več.

Za ljudi, ki vse vidijo črno in zjutraj ne morejo vstati iz postelje, ker so brez energije za njih so antidepresivi.

In meni ni mi več sploh do družbe. V osnovni in srednji šoli sem si jo želela, a sem bila čisto preveč sramežljiva, zato je nisem imela, sedaj je pa več nočem. Sej grem sem pa tja, s kom kam, na nekaj mesecev ali tednov ampak običajno jaz ne naredim prvega koraka. Skratka takim kot sem jaz nobeni tableti nikoli ne bodo pomagali, ker mi gredo ljudje več ali manj na živce, dolgčas mi je z njimi. Itak, zato sem pa pol tu gor. Najraje sem sama in vse delam sama.

izkušenj povedano…če bi avtorica imela sedaj na vidiku samo močnejšo oporo …….da ima kakšnega človeka, ( prijateljica ni to),na katerega bi se lahko oprla , da se ji npr. kaže žarek upanja s službo , izgled, da bo v kratkem bolje, bi tudi depresija minila…Ker ne vidi izhoda in ni videti upanja, jo nekaj: spodkopava..(.živci, ki delajo svoje, depresija..) četudi se bo lotila branja (preprosto nisi zbran,) če se bo lotila učenja jezikov ( hitro rata brez zveze), v glavnem v takih trenutkih pomaga gibanje, mogoče potovanje…(če imaš denar). Jaz sem šla k zdravniku, ker me je razjedal notranji strah, nemir…nekaj časa sem jemala Apaurin in na vse sem gledala drugače… želja po delu, aktivnostih, družabnostih, popeljal me je iz brezna…in to brez posledic, saj ko ni bilo treba tablet, jih nisem jemala….

To ni nobena depresija. To je neznanje.

Moja znanka je zaradi drugih težav začela jemati močne odmerke B kompleksa, nakar je ugotovila, da ima neprimerno več energije, zagona, manj temnih misli… Prej je bila dolgo časa nekako zaciklana – vedela je, kaj bi morala storiti, pa ni našla volje, da bi se dejansko lotila. Zdaj je uspešna samostojna podjetnica, tudi na splošno je bolje razpoložena.

Lani konc leta sm mela tud sama neko čudno obdobje k nism vedla, kaj in kako naprej… pa mal je tud bolezen v familiji prispevala… Pač, več stvari za se sekirat.
Pol sm tkole dobr premislila sama pri sebi ter ugotovila, da me je najbl obremenjevala zveza v kateri sm bila… Po hitrem postopku sm pršla do zaključka, da ni to to in končala zadevo.
Evo, zdele je počutje 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} boljš 🙂

Tko, da mal bo treba globje vase pogledat, avtorica…