Prosim za nasvet! Kako naj razmišljam pozitivno? Vsepovsod nas bombardirajo s tem, da bodimo pozitivni, da imejmo pozitivno energijo. Jaz imam veliko energije, pozitivne energije, ko me pa kaj boli, muči, intenzivno razmišljam samo o tem. Kot bi me obsedel hudič, ne morem preko tega. Če me npr. boli hrbet, bom razmišljala samo o tem, kako me boli hrbet in potem me res boli še bolj. Ne morem se recimo skoncentrirati na kaj drugega. In s tem sem v začaranem krogu.
Bolijo me tudi krivice, trpljenje nedolžnih ljudi… ne morem preko tega. Ne morem biti pozitivna, če vidim, kako gre nekaterim ljudem vse narobe, pa niso nikomur skrivili niti lasu.
Kako naj se spremenim? Hvala za nasvet.

Ko razmišljaš o vsem tem, izreci pozitivne želje.

Se popolnoma strinjam s teboj. Težko razmišljaš pozitivno, če vidiš toliko trplenja okrog sebe in imaš razvit čut za ostala živa bitja. Tudi mene boli, vse kar se hudega in grdega dogaja ljudem in živalim. Pomagati pa ne moreš, včasih še sebi ne. Vem, da je to marsikomu čudno, predvsem tistim, ki jim je vse tako zelo normalno, da se pač dogaja in kaj češ zdaj, tak je svet. Ko pa taistemu malo zagode življenje je pa najbolj ubogo in trpeče bitje na svetu.

Popularen izraz za občutke, o katerih pišete, je “svetobolje”. Izvira iz nemške “Weltschmerz”. Ne tako redko je občutek svetobolja povezan za prikritimi osebnimi stiskami in depresijo. Morda pa s svetom le ni vse tako hudo narobe. Je bil v preteklih tisočletjih bistveno bolj mesarski in človeku nenaklonjen. Mogoče pa je problem resnično le v vas samih?

Preveč časa imaš.Najdi si delo,poleg dela obvezno glasbo,pa gasa,pa delaj,pa malo zapleši,vrzi cunjo v zrak,videla boš pajčevino,odstrani jo,pajke pusti pri miru.Pajki so za srečo.
V google napiši-lepi moški-oglej si slike.

Sem upokojenka. Delala sem celo življenje. Služba, delo doma, kmetija, trije otroci, sedaj tudi delam cel dan, gospodinjstvo, varstvo vnuka, velik vrt, velika hiša, delavnica, zaposlena sem čez cel dan. Pečem peciva, kaj zašijem, ročna dela, delo zunaj, pa še ostale stvari, ne bom naštevala…

in še to…………..

Pozitivno mišljenje dela bolnike
http://www.kam.solte…1…&p=147#p147

Pozitivno mišljenje dela bolnike –
o goljufiji z nevarnimi obljubami uspeha

Pozitivno mišljenje je splošna, razširjena tema za psiho-tečaje in seminarje osebne rasti – vsak človek lahko za sebe reklamira pozitivno mišljenje. In na prvi pogled izgleda tudi, da je pozitivno mišljenje pravilno in da pomaga.

Vendar kaj pomeni pozitivno mišljenje? Če nekdo trdi, da naj mislimo vedno pozitivno, vseeno kaj pride, vseeno kako se počutimo, vseeno kakšni so izgledi okoliščin, potem to ni pozitivno mišljenje. Potem je to eno nataknjeno, nasilno, krčevito mišljenje: „Misli vedno pozitivno!“ Tako se sugerirajo „ozkotirni psihološki“ triki. Da se ne razumemo napačno, nič nimam proti zdravemu pozitivnemu mišljenju, ki izhaja iz določenih sposobnosti človeka ali okoliščkih pogojev, vendar ne pri nasilnemu, nabitem nakladanju, ko je to izraz samoslepljenja. Pozitivno mišljenje je največkrat beg pred resnico.

V literaturi o pozitivnem misljenju se stalno od začetka do konca sugerira bralcu, da gre ljudem slabo. Potem sledi situacija zbujenja preko enega guruja pozitivnega mišljenja. Po tem mislimo pozitivno, ker smo bili v določeni smeri usmerjeni, t. p. da naj bi svetovalec proizvajal spremembo. In naenkrat funkcionira. Kup primerov potrjuje resničnost teh izkušenj.
Autorji pozitivnega mišljenja največkrat niso strokovnjaki. Znanstven spoprijem s to temo manjka. Ponudniki so največkrat direktni prodajalci kot Dale Carnegie, Norman Vincent Peale, Joseph Murphy, Martin Kojc ali Erhard Freitag, prejšnji prodajalec teflon posode. Nič proti direktnim prodajalcem, želim le prikazati, zakaj pridejo nekateri ljudje na takšno idejo, da prodajajo pozitivno mišljenje.

Primeri, ki so izbrani za potrditev resničnosti in delovanja te metode so enostransko izbrani: nikoli ni neuspeha. Temu pa ni tako. Pacienti, ki nas obiskujejo v praksi, imajo največkrat polne predale takih knjig („Učbenik življenja“, „Pot k sreči“. „Umetnost, biti egoist“ipd.), pa jim niso nič pomagale. Njihovo stanje se je poslabšalo.
Zakaj?
Ker človek ne more enostavno trditi „jaz si nekaj mislim da bo in tako bo“. Takšna formula ne more nadoknaditi izkušenj, procesov preučenja ali konfortacijo. Verjetno ste sami že doživeli, da Vam je nekdo rekel, naj Vas ne bo strah, pa to ni nič pomagalo. Ta tolažba je izpadla bolj kot nerazumevanje. Psihoterapevtska znanost je dokazala, da se strah eficientno zdravi s konfortacijo. Ljudje, ki jih je strah pred višino, gredo na stolpe, tisti, ki jih je strah v zaprtih prostorih gredo v dvigalo. Ali v konfortaciji s podzavestjo, ko se srečajo z vzročnimi situacijami (v obliki regresije). Pozitivno mišljenje tu ne pomaga.
Človek tudi ne bo uspešen z razsvetlitvijo – od danes na jutri; potreben je tudi čas, da se nove sposobnosti, ki vodijo k uspehu, naučijo.

Predstavniki pozitivnega mišljenja Vam poskušajo vriniti „črno-bel“ način mišljenja. Oni razlikujejo samo med pravim/dobrim in napačnim/slabim mišljenjem. Da pa so negativne misli in občutki pravtako pomembni za duševno zdravje, to ignorirajo. Da ostanemo zdravi, rabi duša včasih tudi negativnost. Pri izgubah ne moremo enostavno preiti na dnevni plan, temveč se moramo s tem spoprijeti.

Uresničevanje pozitivnega mišljenja ne uspe že iz zakona o nasprotnem delovanju. Kar hočemo doseči s silo, največkrat ne bomo dosegli. Česar se najbolj izogibamo, to se bo zgodilo. Če si torej rečete, da boste držali govor in da ne smete nikakor jecljati ali se tresti, potem se bo prav to zgodilo. Pozitivni misleci so pravzaprav negativci, ki se hočejo permanentno kontrolirati. Ker mislijo tako negativno, se morajo stalno preizkušati oz. pregovarjati samega sebe v pozitivnem mišljenju.

Kdor poskuša s pozitivnim mišljenjem doseči idealne predstave kot so lepota, bogastvo, harmonija, zdravje in intelektualnost, bo čedalje bolj razočaran, ker bodo ti cilji ostali vedno ideali. Bolj si jih postavlja v bližino s sugestijami kot so: „Uspeh je vse“, „Jaz lahko vse dosežem“, bolj bo razočaran, da jih ne doseže in ne bo akceptiral „tako je“-stanja… Ideale je potrebno relativirati. Eden od vzrokov depresije je prav v previsokih pričakovanjih, ki jih človek postavi na sebe in na druge. Mi se moramo spet učiti, da ne moremo vsega obvladati, da smo povsem normalni ljudje.

Pozitivno mišljenje lahko vodi k pretirani kontroli samega sebe in končno k izgubi identitete. Kdor svoje misli vedno kontrolira, nima prostih misli, temveč jih usmerja v eno smer. Nesigurni ljudje si kupujejo knjige o pozitivnem mišljenju in iščejo v njih držo. To pa jih lahko vodi v krizo. Ker pozitivno mišljenje je metoda klačenja. Pri njih ne more nekaj biti, kar ne sme biti. Cele vsebine življenja, ki spadajo k našem življenju, bodo zbrisane. Zato paše pozitivno mišljenje v to družbo, ki se ničesar ne vpraša in daje prednost površnemu uspehu.
Metode pozitivnega mišljenja se omejujejo na eno samo metodo: autosugestijo. Pozitivni misleci sploh ne opazijo več kako enostavno je to sredstvo v primerjavi h kompleksnemu cilju – totalni spremembi strukture duše, spremembi sveta -. Verjetno ponudniki ne poznajo drugih metod, kot to enostavno, ker niso strokovnjaki. Prepričanje pa je težko spremeniti, ker je to vpleteno v celotno psiho.
Kako naj to funkcionira, če ima nekdo jutri izpite in se ni učil. Tu ne more pomagati sugestija: „Jaz grem jutri na izpite in mislim pozitivno. Predstavljam si, da bom izpite naredil“

Pozitivno mišljenje je neomejenost, je radikalni konstruktivizem. „S pravim mišljenjem si lahko napraviš nov svet in se rešiš“ se sliši fascinirano in naredi človeka za svojega Boga. Poleg tega ne rabi ta oseba nikogar na svetu. Takšno gledanje vodi tudi k ekstremnemu egocentrizmu, ker si vsak kreira svoj svet. Konsekvenca takega vedenja je nekomunikativna družba, kar čutijo predvsem ostali družinski člani: s pozitivnimi misleci se ne da več pogovarjati, oni vedo vse bolje. Na probleme in kritiko reagirajo: „Misli pozitivno!“, kar je primerno z odklonitvijo komunikacije. Na tak način ščitijo pozitivni misleci svoj svet. Z izolacijo in izogibanjem učnih procesov si nazadnje škodijo sami sebi. Tudi v družbi deluje takšno gledanje škodljivo, ker pokoplje kritiko, Takšna protikritična drža pozitivnih mislecev paše (ironično) v današnji koncept prilagajalne družbe.
Izključijo se tudi individualne izkušnje. Pozitivno misleči sicer sugerirajo, da se gre za posameznika, končno pa bodo le razširjeni splošni prostori, v katerih ni individualnosti. Po mojem se gre tu za močno podcenjevanje človeka in njegovih pravih možnosti.

Delovanje pozitivnega mišljenja je bolj kot vprašljivo. V nobeni državi ne obiskuje toliko ljudi psihoterapijo kot v Ameriki, kjer ima pozitivitismus svoje korenine. V malo državah je ta padec bogat-reven tako ekstremen kot v USA, v državi kjer izhajajo knjige kot „Pomisli in bodi bogat“. Tudi v bogatih državah je siromaščina še vedno zelo velika.

Posredovane slike pozitivnega mišljenja se naslonijo na našo hrepenenje za rajem, pašejo pa tudi k naši udobnosti. Saj se je mnogo bolj enostavno skriti s knjigo v tiho kamrico in verjeti, da nam je pomagala, kot pa da bi morali javno priznati, da rabimo pomoč ali celó, da smo na psihoterapiji pri psihologu.

Velike zahteve v naši družbi prinesejo človeku le težave. Delovni pogoji so se spremenili. Mediji nam posredujejo navidezen svet. V fitnes studijih bodo oblikovana telesa. Če hočejo ljudje vse doseči, kar jim je od družbe pokazano na idealih, potem se mora res zgoditi čudež. Pozitivno mišljenje obljublja ta čudež na zemlji. Zanimivo, da stoji na vrhu tega tudi materialna komponenta. Govori se o duhu in o sreči, končno pa je spet vse materija.

Odpikaj 3/4 in več medijskih informacij, ki jih sedaj spremljaš, politiko pa 9/10.

Odmaknil se v svoj svet zanimanja in izpostavi telo fizičnim naporom predvsem v naravi.

Meni je uspelo.
Opišem ti lahko v enem stavku.
Iz misli sem brisal negativne stvari in na tisto mesto postavil pozitivne.

Tako nekako to gre.
Nisi pozitivna, samo delas se.
Ko te boli hrbet, namesto da razmisljas, kako si uboga in kako te boli, razmisljas kako te bo nehal bolet.
Ko se bos enkrat pocutila dovolj slabo v svoji kozi, bos spremenila nacin razmisljanja.

Tako nekako to gre.
Nisi pozitivna, samo delas se.
Ko te boli hrbet, namesto da razmisljas, kako si uboga in kako te boli, razmisljas kako te bo nehal bolet.
Ko se bos enkrat pocutila dovolj slabo v svoji kozi, bos spremenila nacin razmisljanja.[/quote]
Bom vadil, oziroma napisal na tvoj komentar.
1.Ah, ženšče ne ve kaj piše, pa kar nekaj blebeta brez veze.
2.Spremenim misel, gospa se je slovnično slabo izrazila ali zatipkala, a kljub temu vem, da je bilo pisanje dobronamerno.
Tako delam in mi uspeva.

Natanko tako. Za vsemi temi ‘meni se vsi smilijo in mi je tako hudo za vse’ se skriva osebna stiska in lastne nepredelane zadeve, ki so sprojicirane na vse ostale. Samo je seveda lažje se ukvarjat z vsemi ostalimi in ‘celim svetom’,kot pa pogledati vase.
To ne pomeni, da se ne zavedaš, kaj se dogaja z drugimi, a dejansko pa je treba najprej poskrbeti zase in ozdraviti SVOJE rane in svoje probleme. To je pa seveda mukotrpno delo, je lažje se skrivati za fasado svetnikov in mater terez.

Ko se začneš ukvarjati sam s seboj in s svojo duhovnostjo postaneš tudi bolj znosen za ljudi seveda, če te ne zanese v radikalno smer. Najslabša opcija je verjetno res prisiljena pozitivna energija, ker od tega nihče nič nima pa še oseba, ki je le prvi pogled pozitivna se počuti opeharjeno saj ni loto učinka zakona pozitivne privlačnosti:)) Začeti delati na sebi, vlagati vase in delati na medsebojnih odnosih ni preprosto ampak, če se zares iskreno trudimo obrodi sadove.
Že ljudje s katerimi smo vsakodnevno v stiku nas lahko marsičesa naučijo le moramo jim dati možnost in ja res imate prav življenje je zelo nepravično in svet ni sanjski kraj ampak tukaj smo ta trenutek in to je potrebno izkoristiti.

Komentarji od nesramen, itak in kaplja v morje, pohvale vredno, za dobre komentarje.

Tako nekako to gre.
Nisi pozitivna, samo delas se.
Ko te boli hrbet, namesto da razmisljas, kako si uboga in kako te boli, razmisljas kako te bo nehal bolet.
Ko se bos enkrat pocutila dovolj slabo v svoji kozi, bos spremenila nacin razmisljanja.[/quote]
Bom vadil, oziroma napisal na tvoj komentar.
1.Ah, ženšče ne ve kaj piše, pa kar nekaj blebeta brez veze.
2.Spremenim misel, gospa se je slovnično slabo izrazila ali zatipkala, a kljub temu vem, da je bilo pisanje dobronamerno.
Tako delam in mi uspeva.[/quote]

Kaj je zdaj tvoj problem?

sem mislila,da edina tako razmišljam,hvala za somišljenika

Uf, kako dolg sestavek za nekaj čisto preprostega.

Sama sem ugotovila, da če razmišljam slabo, se počutim še slabše in to mi ni všeč. Zato razmišljam vedno dobro. Tudi po naravi sem naravnana tako, da je vedno treba naprej, pa naj se zgodi karkoli. Na tak način lažje živim.
Biti pozitiven ne pomeni biti idealen in doseči ideale, pomeni le biti srečen sam s sabo in življenjem, ki ga živiš.