Grčija – pred dvema letoma se je vedelo, kam peljejo kruti varčevalni ukrepi
Če EU Grčijo zdaj spravi na kolena, potem bomo temu modelu varčevanja, ki vodi v propad sledile vse periferne države EU.
V trenutku, ko sta dva od treh Grkov brezposelna, ko 25.000 brezdomcev kolovrati po ulicah Aten, ko 30 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine, ko so tisoči družin prisiljeni svoje otroke prepustiti ustanovam, da ne bi umrli od lakote in mraza, ko se begunci in novi revni državljani bojujejo za odpadke iz smetnjakov, »rešitelji« Grčije pod pretvezo, da »se Grki ne trudijo dovolj«, vsiljujejo nov načrt pomoči, ki podvaja že zadano smrtno dozo. Načrt, ki razveljavlja delovno zakonodajo in že tako revne ljudi obsoja na skrajno revščino, medtem ko izginja srednji razred.
Reševanje upnikov
Nikakršnih možnosti ni, da bi ta zamisel »rešila« Grčijo – s tem soglašajo vsi ekonomisti, tudi ugledna imena. Namen je kupiti čas za rešitev upnikov, medtem pa državo peljejo v zanesljiv bankrot. Glavni namen je ustvariti iz Grčije laboratorij za testiranje modela družbene preobrazbe, ki bo pozneje uporabljen v vsej Evropi. Model, ki ga preizkušajo v Grčiji, je model družbe brez javnih služb, kjer šole, bolnišnice in zdravstvene ustanove razpadajo in zdravje postaja privilegij bogatih, kjer je ogroženo prebivalstvo obsojeno na načrtno iztrebljanje, medtem ko so tisti, ki še imajo delo, prisiljeni delati v izjemni negotovosti in ekonomski bedi.
Vsemogoča Trojka
Da bi ta ofenziva neoliberalnega kapitalizma uspela, je treba vzpostaviti sistem, ki bo ekonomijo spremenil v najbolj elementarno pravico demokracije, takšno, ki odpravi temeljne demokratične pravice. Pod pretvezo reševanja vidimo v Evropi vzpostavljanje tehnokratskih vlad, ki se ne zmenijo za suverenost ljudstva.
To je preobrat v parlamentarnih sistemih, v katerih »predstavniki« ljudstva dajejo proste roke strokovnjakom in bankirjem ter se odrekajo zaupani jim avtoriteti pri sprejemanju odločitev. To je nekakšen parlamentarni puč, ki spominja na represivni arzenal proti protestom ljudi. Skratka, kadar člani parlamenta ratificirajo odločitve v nasprotju s podeljenim jim mandatom in po nareku Trojke (Evropska unija, Centralna evropska banka in Mednarodni denarni sklad), gre za moč brez demokratične legitimnosti, ki odloča o usodi države za naslednjih trideset ali štirideset let.
Poleg tega Evropska unija pripravlja odprtje posebnega računa, na katerega se bo pomoč Grčiji nakazovala neposredno in ga bo lahko uporabljala izključno za odplačevanje dolgov. »Absolutna prioriteta« vseh prihodkov države bo odplačevanje dolgov; ti bodo, če bo nujno, nakazani neposredno na račun, ki ga upravlja Evropska unija.
Sporazum izrecno zahteva, da bo vsaka morebitna nova obveznica usklajena z anglosaškim zakonom, ki zahteva materialne garancije, in vsak nesporazum se bo reševal na sodišču v Luksemburgu, kjer Grčija ne bo imela nikakršne pravice do pritožbe proti upnikom. Za še bolj jasno predstavo je treba povedati, da je privatizacija zaupana skladu, ki ga upravlja Trojka, in ta bo razpolagala z javnimi dobrinami.
Skratka, priča smo vsesplošni kraji, odliki finančnega kapitalizma, ki v tem primeru omogoča sebi institucionalno zaščito. Vse dokler prodajalci in kupci sedijo na isti strani mize, ni dvoma, da je privatizacijski projekt prava gostija za kupce.
Ukrepi poglabljajo dolg
Vsi dosedanji ukrepi so samo poglobili grški dolg, ki je s pomočjo rešiteljev s posojanjem po nesramnih obrestih dobesedno eksplodiral in zdaj znaša 170 odstotkov bruto nacionalnega dohodka, medtem ko je leta 2009 znašal ne več kot 120 odstotkov. Zdi se, da ta načrt reševanja, vsakič predstavljen kot »ultimativni«, ni imel nobenega drugega namena, kot da še bolj oslabi položaj Grčije, ki bi bila – brez možnosti, da sama predloži načrt prestrukturiranja – prisiljena privoliti v pravila, kakršna ji vsiljujejo upniki pod grožnjo s »katastrofo ali varčevanjem«.
Umetno in vsiljeno poslabšanje dolžniškega problema je bilo uporabljeno kot vojaški poligon za zavzetje celotne družbe. Zato je tu smiselno uporabiti vojaške izraze: tu gre v resnici za vojno, vódeno z ekonomskimi, političnimi in pravnimi sredstvi, za razredno vojno proti celotni družbi. Plen, ki ga hočejo finančniki iztrgati »sovražniku«, so že doseženi socialni sporazumi in demokratične pravice, na koncu pa kar življenja sama. Posameznik, ki ne proizvaja in ne zapravi dovolj, v očeh strategov maksimiziranja dobička sploh ni vreden, da bi ga ohranili pri življenju.
Model za vso Evropo
Nemoč države, ukleščene med neomejene finančne špekulacije in uničujoče načrte reševanja, je kakor majhna vrata, skozi katera vstopa novi družbeni model, zasnovan na neoliberalnem fundamentalizmu. Model, ki je namenjen vsej Evropi in širše. V tem je bistvo problema in zato se obramba grškega ljudstva ne sme omejiti na solidarnost in abstraktno humanost: v igri sta sama prihodnost demokracije in usoda evropskih narodov. Povsod nam ponujajo »nujnost« nekega »bolečega« varčevanja, s čimer se bomo lahko izognili grški usodi, medtem pa nas vodijo naravnost tja.
Pred tem napadom, uperjenim proti naši družbi, pred uničenjem zadnjih ostankov demokracije, pozivamo vse sodržavljane, naše francoske in evropske prijatelje, da povzdignejo glas. Ne smemo dovoliti monopolizacije govora strokovnjakom in politikom.
Ali smo lahko ravnodušni ob dejstvu, da so po nalogu nemških in francoskih voditeljev v Grčiji prepovedane volitve? Ali stigmatizacija in ponižanje nekega evropskega ljudstva ne zaslužita nikakršnega odgovora? Je mar mogoče ne dvigniti glasu proti institucionaliziranemu umoru grškega ljudstva? In ali lahko ostanemo nemi pred vsiljeno močjo sistema, ki ima za nezakonito že samo idejo družbene solidarnosti?
Smo na točki, od koder vrnitev ni mogoča. Nujno moramo v boj s številkami in v vojno z besedami proti ultraliberalni retoriki strahu in dezinformacije. Nujno je treba dekonstruirati moralne lekcije, ki skrivajo tisto, kar se v resnici dogaja v družbi. Več kot nujno je demistificirati rasistično vztrajanje pri »lastnostih Grkov«, ki naj bi opredeljevale nacionalni karakter naroda (lenost in zvijačnost), ta pa naj bi bil vzrok krize v svetovni realnosti. Kar je danes bistveno, niso posebnosti, realne ali imaginarne, ampak tisto, kar je skupno: usoda nekega ljudstva, ki bo vplivala na vse druge.
Po meri špekulantov
Številne tehnične rešitve nam predlagajo za izhod iz dileme »ali propad družbe ali bankrot« (kar danes pomeni »propad in bankrot«). Na mizo moramo dati vse, kar bi nam lahko pomagalo pri razmišljanju o ustvarjanju drugačne Evrope. Najprej pa moramo obvestiti javnost o zločinu, seznaniti jo moramo s položajem, v katerem je grško ljudstvo v imenu »načrta pomoči«, ki je ukrojen po meri špekulantov in upnikov. Zdaj, ko se rojeva gibanje podpore po vsem svetu, ja ne bomo francoski intelektualci zadnji, ki bomo povzdignili glas v podporo Grčiji? Pomnožili bomo tekste, razprave, peticije, proteste, kajti vsaka pobuda je dobrodošla, nujna.
Predlagamo naslednje: takoj se pridružite komiteju evropskih intelektualcev in umetnikov v imenu solidarnosti z grškim ljudstvom, ki se upira. Če ne mi – kdo? In če ne takoj – kdaj?
Pred 8 leti se je pa natančno vedelo, kam vodijo razuzdane javnofinančne orgije za izposojene milijarde. Ampak šlo je, dokler je pač šlo, enako kot razmišljajo tudi slovenski izposojevalci težkih milijard. Za nami potop…
-uporabnikom službenih dizlov pripada dodatek za segrevanje motorja v višini 25 evrov;
-strojevodjem pripada 420 evrov za pranje rok, njihovi dela prosti dnevi pa imajo 28 ur;
– poseben dodatek uslužbencem v državnih podjetjih pripada, ko temperature padejo pod 8 stopinj;
– voznikom atenskih avtobusov, ki v celem mesecu niso zamudili v službo, pripada dodatnih 310 evrov;
– zaposleni na ministrstvih dobivajo mesečni dodatek 290 evrov za prenašanje papirjev v aktovkah;
– voditelji na televiziji dobijo dodatek za urejenost. Toda v Grčiji ta dodatek pripada kar vsem uslužbencem ministrstva za kulturo, pa čeprav gre za tajnico ali poštnega kurirja;
– državni uslužbenci dobijo dodatek za “pravočasen” prihod na delo;
– sodniki dobijo bonus k plači, če svoje primere rešujejo hitreje;
Seveda nisem za to, da se jih pusti kar propasti (kar bi se zgodilo, če bi EU pogajalci bili enako radikalni kot obljublja Siriza). Pamfletov, ki iz Grkov delajo nič krive žrtve, pa tudi ne moremo jemati resno. Razen, če potihem (ali naglas) računamo še na kak bonbonček tudi zase, če že ne znamo in nočemo živeti v skladu z zmožnostmi.
Siriza ima namen narediti red v državi. Opraviti s korupcijo, doseči, da tudi nedotakljivi bogataši plačujejo davke in poskrbeti za revne, ki niso nič krivi, da je stanje v Grčiji tako, kot je. In prav bi bilo, da bi namesto lajnanja, kaj je bilo pred toliko leti, Sirizo pri tem podprli, saj bomo tako tudi ostale države lažje opravile z goljufi in plenilci.
Sliši se prelepo, da bi bilo res. Bomo videli… prejšnjemu finančnemu ministru so zaradi tega grozili s smrtjo in je odstopil. Predvsem pa morajo svojim upnikom nekaj ponuditi, recimo to, o čemer govoriš. Ne pa se postavljati v neke arogantne drže in postavljati zahteve v zameno za nič. Če bo lok počil, ne bo prijetno za nikogar…
Mislim, da ni ravno tako črno-belo. Tole za nekdo zapisal o srečanju prejšnji teden.
Schauble je odsel, ko je bil preprican, da so dosegli dogovor (varoufakis in schauble sta ga namrec dosegla). Slo je za face-saving manever za oba: naredili bi bailout extension, ki bi ga poimenovali bridging loan, pogoji bi pa bili priblizno taksni, kot jih je postavljala Syriza (slo bi za kratek extension, tam do junija).
Potem je pa Varoufakis klical v atene za koncno potrditev, in so mu iz aten rekli, da no way. Ne pozabi da v atenah sedijo marksisti in trockisti, varoufakis pa je vseeno univerzitetni profesor ekonomije, in ni ravno zabit. Marksistu tsiprasu gre za izgled pred domacimi volilci in noce popustiti niti za milimeter, ker tocno ve, zakaj je bil izvoljen – tudi ce grcija dobi veliko ali pa vse, kar je zahtevala, mora stvar izgledati kot zmaga grcije, za domaco publiko.
Ko so ta kompromis iz aten skenslali, je moral varoufakis evrogrupi reci, da je ta kompromis off the table, in ker je schauble ze sel, je bil koncni rezultat, da se niso zmenili popolnoma nic.
Grki so se potunkali sami, niso tuje banke/upniki/posojilodajalci/ne vem, kdo še vse… krivi, da so živeli preko svojih zmožnosti. Ni mi jasno, kako lahko nek odrasel človek sploh pride na idejo, da si je denar sposodil, potem pa se nekega trenutka kar odloči, da izposojenega ne bo vrnil. Ker je pač revež in nima. Torej preprosto: jaz si sposodim, denar zagonim, potem pa ti rečem: veš kaj, ne bom vrnil. Kdo od vas bi rekel: no ja, ok, pač ne boš vrnil? Kdo?
Vsaka podobnost s Slovenijo in njenimi državljani žal ni prav nič naključna.
A ni tako, da Nemčija lepo služi s posojili Grčiji? Sama najema kredite po nizkih obrestih, Grčiji zaračunava višje? Grki delajo samo še zato, da vračajo kredite. Revnejši Grki. Bogatim ni hudega.
Sicer pa Grčija lahko bankrotira in potem ji kreditov ne bo treba vračati. A potem bodo pa upniki, ki niti za las ne popustijo, zadovoljni?
A ni tako, da Nemčija lepo služi s posojili Grčiji? Sama najema kredite po nizkih obrestih, Grčiji zaračunava višje? Grki delajo samo še zato, da vračajo kredite. Revnejši Grki. Bogatim ni hudega.
Sicer pa Grčija lahko bankrotira in potem ji kreditov ne bo treba vračati. A potem bodo pa upniki, ki niti za las ne popustijo, zadovoljni?[/quote]
To ni res, da ne popustijo niti za las. Beri zgoraj.
so Grki lenuhi in zapravljivci.,,živeli so na veliki nogi, dokler je bil denar od EU, ljudi vabili z dodatki., da so prišli na delo, mlade ženske z dvema otrokoma upokojili, če je hotela….in oni bodo naredili red….Nikoli…Kako ste tako neumni, da verjamete lažnivcu, ki bo še naprej kradel….Izgubil bo glavo…Kmalu!!!, če ne bo spremembe na bolje..
Lenuhi? Kdo je len?
5. maja je Alenka Bratušek podala odstopno izjavo. 69 dni je minilo do volitev. Po 81 dneh smo imeli uradne rezultate. Po 112 dneh mandatarja in po 136 dneh vlado. V kar prislovično leni in počasni Grčiji pa so se zadeve zakomplicirale 29. decembra z neizvolitvijo novega predsednika, kar je sprožilo volilni proces. Volitve so imeli po 27 dneh, 28. dan so imeli mandatarja in 29. dan vlado. V Grčiji je od zapleta do rešitve minil manj kot 1 mesec. V Sloveniji smo za to potrebovali 4 mesece in pol.
Že v prvem tednu sta Cipras in Varufakis potovala po Evropi, imela razgovore, pogajanja, vse do zdaj. Siriza je že od vsega začetka začela s polno paro. Upam, da ji uspe, ker edino ona lahko naredi red v Grčiji.