ne razumem, kje so
kakorkoli se nekateri delate zelo pametne, ima človek prav. hran na bone, to lepo plačujemo davkoplačevalci. itd. itd. to da imajo fešte, me ne moti. naj imajo. ampak ve se, kaj jim je prvo delo. mene bolj moti, da se vozijo okoli z avti. in to kar dobrimi avti. torej imajo starši dost denarja, če jim lahko avto kupijo, posodijo, ga financirajo in bencin ter še plačujejo vse. to niso študentje , ki bi potrebovali dom, to s odost premožni, da grejo v privat stanovanje v najemnino, pa naj plac pustijo tistim, ki res nucajo. al kako je sedaj to? a je dom postal, rešitev, da se starši rešijo otrok. da se končno malo osamosvojijo?
glede domskih pravil. ja saj je tako nekako. pravila v domu. hahahhaahahahhaa
Ja, res je tako kot pravi avtorica.
V študentskih domovih, vsaj v tistem, kjer sem jaz bila, je katastrofa.
Ponoči nemir, žuranje po hodnikih, vse polito z vinom, pivom, po kopalnicah in WCjih pokozlano, posvinjajano.
Cimra vedno vlačila kolege v najino sobo, da so popivali.
Obup.
Verjetno je v apartmajskih ŠDjih bolje.
Zato, ker starši v študentskem domu nimajo kaj iskat. Zato jo napadajo. Pri teh letih (NAJMANJ osemnajstih) mora te stvari rihtat sama. V študentu je bil od nekdaj hrup, če si imel smolo. Ampak zmenit se morajo sami, ne s starši. Starši na Univerzi (vključno s študentskimi domovi) nimajo kaj iskati, razen na podelaitvah (in zagovorih, če jih otroci tja povabijo).
Avtorica, če tile tvoji sostanovalci SAMO popivajo in kadijo travo, se bo problem v par mesecih rešil sam od sebe in bodo leteli iz študenta, ker ne bodo naredili letnika. Če zraven še redno opravljajo študijske obveznosti, je pa bolj problematično. Predivdevam, da nisi edina, ki jo to moti, zmenite se tisti, ki ste istega mnenja, in nekaj ukrenite. Kaj lahko ukrenete, najbrž piše v domskem redu. Razumem te bolj, kot si zdaj misliš, ker mene hrup tudi ubija, ampak res morate to urediti sami.
Eni delajo. Eni imajo štipendije (npr. Zoisove), eni imajo denar od doma. Različno. Stvar je v tem, da kakršenkoli vir financiranja že imajo – če jim uspe opraviti študijske obveznosti in preživeti (to se pravi, da nekaj malega denarja vseeno namenijo tudi za hrano in osebno higieno), se držijo svojega dela dogovora in ni razloga, da jim financiranje ukineš, tudi če so konstantno high. In ni stvar staršev.
Mislim, a niste študirali, no? Jaz sicer nisem nikoli popivala ali kadila, ampak sem pa žurala. Imela sem obštudijsko dejavnost, ki mi je vzela skoraj več časa kot študij. Delala sem. Imela sem štipendijo. Preživela na štirih urah spanja, pečenem krompirju in paradižnikovi solati. In imela sem se super. Sicer sem bila pet let ves čas neprespana, ampak super. Končala v roku.
Večina ljudi, ki so imeli enak ritem študentskega življenja kot jaz, se je enako dobro znašla. S tem, da so bili oni še večkrat pod vplivom substanc, kar jaz res nisem bila nikoli. Moji najboljši prijatelji so vsi iz tistega časa in iz tistega okolja. V študentskih letih se to da speljat.
Je pa nadležno za cimre, ja.
Ja, ravno zato, ker sem študirala, se spomnim kako je bilo. Obup.
In popivali, žurali in zalivali so se vse dni tisti, ki so jim starši plačevali.
Tisti, ki smo si morali sami plačevati stroške študija (štipendija+delo) smo imeli kaj bolj pametnega početi kot vse noči žurati in popivati.
Jaz sem se izselila, ker ni bilo mira.
študirala sem konec 90-ih. Saj pravim, da sem delala, večinoma kot hostesa, se je kar dobro zaslužilo, pa še žurala sem zraven. Avta pa nisem imela.
Zanimivo. V katerih časi si pa študirala?
V mojih časih je bilo toliko štipendije, da je pokrila samo ŠD, prevoz, knjige. Za ostalo je bilo pa treba že delat.
Kako, da ti starši niso ni plačevali?[/quote]
študirala sem konec 90-ih, končala 2003. Saj pravim, da sem delala, večinoma kot hostesa, se je kar dobro zaslužilo, pa še žurala sem zraven. Avta pa nisem imela.
Take potem imamo. Pri 16 ali še prej začnejo pot alkohol. Saj ni čudno, da je država, kjer je.
Če bi bila jaz dežurni varnostnik ali kar je že … jaz bi hodila na obhode vsakega doma na vsako uro in pol oz. na kolikor časa bi mi pač vzelo, da pregledam vse domove.
Ampak to sem pač jaz. Sem v teaki situaciji, ko mi gre tako početje, dretje … na živce in zato bi bila pri nadzoru stroga.
Vem, ja, ura je 4. zjutraj.