sin jezen ker prijateljujem z bivšo snaho
Torej, sin se je pred dvema letoma ločil, ima eno hčerko. Njegova bivša je po mojem mnenju super ženska, jaz pa sem le objektivna mati, ki vidi tudi slabosti svojega sina. Pač jima ni zneslo, ni ona kriva za to, prav tako ne moj sin. Stike z bivšo snaho sem ohranila, tu in tam greva na kavo. Zadnjič pa je počilo, ko je sin izvedel, da se to dogaja in ko sem bivšo snaho skupaj z vnukinjo povabila na kosilo k nam. Ko je sin to izvedel, je znorel, da kaj počnem, da bi mati morala biti na strani sina (ločitev je sin težko prenesel, z bivšo skoraj nima stikov, edino ko gre za hčero). Vsi, ki so okoli mene razen moža tudi menijo, da ne bi smela prijateljevati z bivšo snaho in da bi morala biti na sinovi strani. Ampak zakaj? Saj nisem proti sinu, le snaha je pač v redu človek in imam zato stike z njo.
Sin noče razumeti, sedaj ne prihaja več domov, ker imam menda raje bivšo kot njega – mojega sina. Ko je s hčerko, ne prideta več k možu in meni, skratka, jezen je name že nekaj mesecev, odkar sem povabila snaho k nam na kosilo, pa sploh ne pride več. Kaj menite?
Ena moja sorodnica je celo ujčkala hčer od sinove ex, ki jo je mela pol z novim tipom… Torej, genetsko gledano ji ni bla nč v sorodu, a drgač kot babica…
Tko, da ne vidim, zakaj se ti neb smela dobivat s svojo ex snaho? Če se razumeta kot frendici, ne vem, zakaj ne? On svojo zamero do nje zdele projicira na odnos s tabo… Maš neodraslega sina, res…
Da ni kriv ne sin ne snaha, da je zakon razpadel, je malo tako. Nekaj se je že moralo dogajati, da sta se razšla. In praviš, da je sin ločitev težko prebolel, torej ga je zapustila tvoja kao prijateljica ali pa česa z njene strani ni mogel sprejeti in se odločil kot se je.
Sama sem za korekten odnos v takem primeru, prav kakšnega prijateljevanja pa ne bi mogla gojiti. Lahko bi z bivšo snaho poklepatala ob srečanju, tudi spila kavo na terasi lokala, ne bi je pa vabila domov. Ja, zaradi sina, ker bi ga razumela.
Sin je sin in ti bo celo življenje najbližji in celo življenje ga boš imela rada, ne glede na karkoli, je tvoj otrok in to tako pač je, take smo matere!
To bo tvoj sin moral dojeti in se mora nehati obnašati tako otročje!
Bivša snaha bo celo življenje mati tvoje vnukinje in tega dejstva ne spremeni niti sto ločitev! Tudi to bo moral tvoj sin dojeti prej ali slej!
Podpiram dobre odnose z bivšo snaho in tudi kavico in tudi kosilo pri vas doma, saj te to vključuje v življenje tvoje vnukinje in konec koncev je tudi za otroka ločenih staršev zelo dobro, da vidi, da je v očetovi družini še vedno sprejet, da je sprejeta njegova mati in da četudi ne živi več z očetom, so nekatere stvari ostale normalne, take kot so bile prej!
Sem že prej zgoraj napisala, da poznam kar nekaj primerov, ko starši za snaho priznavajo samo tisto, ki jim je rodila vnuke, poznam par primerov, ko so snahe ostale v hiši s tastom in taščo, zaradi vnukov, sin se je pa odselil in poznam primer moje dobre prijateljice, ki gre s sinom vsako leto k tašči na dopust, čeprav je ločena že nekaj let in čeprav hodi tamali vsake pičitnice k starim staršem, gre pač 1x letno tudi ona, tašča pa pravi, da je ona del njene družine in da bo imela vedno mesto pri njh, čeprav sta ločena.
Se podoišem[/quote]
Potem boste pa jokale za vnuki…[/quote]
strinjam z gornjim komentarjem… zakaj pa bi jokal kdo za vnuki… stike z vnukom/vnučko ima lahko ta babica še vedno, ko je otrok pri očetu… zato še ni potrebno vabiti bivše snahe domov – kaj še celo na kosilo, kjer je tam tudi sin…sploh če mati ve,d a sin nima stikov več z bivšo, da ga namenoma spravlja v tak položaj – meni je to malo lepo povedano neuvidevno…
Pravim, da ni kriv ne en ne drugi oz. da sta kriva oba hkrati. S tem sem hotela povedati, da ne prelagam popolne krivde za razpad zakona ne na enega ne na drugega. To sem hotela reči, ko sem rekla,, da ni nihče kriv.
Ja, moj sin je težko prebolel, ni pa niti bivša snaha to dala skozi kar tako in na hitro. Oba sta trpela. Ja, res je, da je zaključni korak naredila bivša snaha, ampak zakon je bil že prej na zelo trhlih nogah. Nima pa ne ona ne on nobenega novega partnerja. Pač zadeva se ni izšla, že poročila sta se bolj ali manj zato, ker je ona zanosila. Sin pa je tip, ki se težko privadi na novo stanje, težko prenaša spremembe, že kot otrok je bil tak. Po moje je šlo pri njegovem trpljenju bolj za to, da ni vedel, kako dalje, kot pa da bi tako zelo pogrešal bivšo. To mi je enkrat tudi sam priznal. Njej ne more oprostiti, da je naredila korak naprej in je zakon, že prej obsojen na neuspeh, prekinila. Sin bi najbrž komot vegetiral v takem zakonu še 20 ali 30 let, ona je pač želela več od zveze kot samo navzven pokazati, da ima “uspešen” zakon. Jaz je zaradi tega ne morem kriviti.
Domov sem pa povabila poleg snahe predvsem vnukinjo. Mislim, da je tudi za otroka dobro, da vidi, da imata babica in dedek še vedno rada tudi njeno mamo in da je ne krivita za razpad zakona. Sin ne more prenesti, da se strinjam s tem, da je prav, da se zakon, ki nima prihodnosti, prekine. On meni, da bi morala biti na njegovi strani, torej se strinjati s tem, da je treba vztrajati v zakonu tudi če ti ne prinaša veselja in tudi če te ne zadovoljuje. Midva z možem sva ga vzgajala drugače. Nikakor mu nisva dajala vedeti, da je pomembno vzdrževati fasado nekega odnosa, ravno nasprotno. V trenutku, ko bi z možem ugotovila, da je najin odnos samo še fasada, pod katero se ne skriva več nič (ali morda celo sovraštvo), bi se razšla. To sem želela privzgojiti tudi sinu. Očitno brez uspeha.
Druga stvar je darilo za roj. dan, ki sem ga dala bivši snahi. Zame pač ni nehala obstajati, ko sta se onadva razšla. In če sem ji prej čestitala za roj.dan, ji bom tudi vnaprej. Dala sem ji svileno ruto, ker jih rada nosi, bila je zelo zadovoljna, sin pa naslednji dan v luft, ko mu je hči povedala (pristno vesela), kaj je mami babi dala za rojstni dan. Potem pa je bila čisto zmedena, ko se je sin odvzval tako, kot se je. Z jezo in prizadet.
Torej ste nekateri mnenja, naj zatajim samo sebe in svojo bivšo snaho, s katero sva bili prijateljici 8 let, in zato, da bo sin zadovoljen, ohladim stike z njo? Meni se zdi to otročje in nezrelo. Po moje bi moral sin razumeti, da to, da sem prijateljica njegove bivše, ne pomeni, da njega ne maram več. Pa saj nismo otroci, no. Ali pač?
aha, tako potem zgledajo “stiki z očetom”, že videno. Oče pobere otroka in ga odpelje k babici, potem pa ga pride iskat. Tako so potekali stiki mojega otroka z bivšim. Vsak drugi teden med vikendom je pobral otroka, ju peljal k babi, ju pustil tam 4 ure in potem prišel iskat. Super, res. Tastara vešča me pa videt več ni hotela, ko sva se razšla. Kaj bi jaz dala, da bi bila moja bivša tašča taka kot si ti….
po mojem bi lahko obdržala stike z njo – in bi tudi sin razumel… vendar stike… ne pa prijateljevanje na polno in vabljenje domov in druženje…
saj so ti napisali – ja kakšno kavico tu in tam recimo npr. ko pripelje ali pride po otroka,d a se vidite in jo takrat lahko pozdraviš rečete kakšno, pa tu jo povabiš st kavico… v tem smislu… ok, pa če tud recimo ji čestitaš za rd. to je stvar olike in spoštovanja – da pa za sinovim hrbtom se z njo posebej meniš o vabilih na kosilo itd. to pa je meni iz sinovega vidika zahrbtno… jaz ga razumem…
Potem boste pa jokale za vnuki…[/quote]
strinjam z gornjim komentarjem… zakaj pa bi jokal kdo za vnuki… stike z vnukom/vnučko ima lahko ta babica še vedno, ko je otrok pri očetu… zato še ni potrebno vabiti bivše snahe domov – kaj še celo na kosilo, kjer je tam tudi sin…sploh če mati ve,d a sin nima stikov več z bivšo, da ga namenoma spravlja v tak položaj – meni je to malo lepo povedano neuvidevno…[/quote]
Pa saj niste normalne! Nekoga sprejmete v družino in je 10 let del vaše družine, potem se pa loči in ga zavržete!
Tako je naredila tudi moja tašča s svakinjo, po 20 letih zakona si je svak našel drugo, tašča je sicer en teden jokala, ker se ji je sin ločil, čez dva tedna je bila že tanova pri njej na kosilu! Zdaj se pa sprašuje, zakaj vnuki nič ne pridejo okoli! Še moji otroci ne gredo več radi k njej!
Sploh pa, avtoričin sine ne živi pri mamici in se ni bat za srečanje bivše snahe in sina.
aha, tako potem zgledajo “stiki z očetom”, že videno. Oče pobere otroka in ga odpelje k babici, potem pa ga pride iskat. Tako so potekali stiki mojega otroka z bivšim. Vsak drugi teden med vikendom je pobral otroka, ju peljal k babi, ju pustil tam 4 ure in potem prišel iskat. Super, res. Tastara vešča me pa videt več ni hotela, ko sva se razšla. Kaj bi jaz dala, da bi bila moja bivša tašča taka kot si ti….[/quote]
to si ti rekla ne jaz oprosti… če ima oče otroka npr. če vikend in je čez vikend pri njemu lahko npr. gre sin en dan v vikendu k staršem na kosilo, ali starša povabi na kosilo in se vidijo, kaj je tu slabega…
iz tvojega sklepanja kar tako in branja ter videnja nečesa kar nihče ni rekel (da se oče “odreši” otroka in ga podtakne starom staršem) pa morebiti se naučiš malo strpnosti in ne obsojanja kar takoj na podlagi svojih izkušenj…jaz ti nisem kriva, da je tvoj biuvši tako delal niti to ne pomeni, da so vsi očetje takšni, niti to ne pomeni, da če se otrok v času stika z očetom vidi s starimi starši, da je to kaj slabega oz. da oče ne skrbi zanj… bo šlo?
Pravim, da ni kriv ne en ne drugi oz. da sta kriva oba hkrati. S tem sem hotela povedati, da ne prelagam popolne krivde za razpad zakona ne na enega ne na drugega. To sem hotela reči, ko sem rekla,, da ni nihče kriv.
Ja, moj sin je težko prebolel, ni pa niti bivša snaha to dala skozi kar tako in na hitro. Oba sta trpela. Ja, res je, da je zaključni korak naredila bivša snaha, ampak zakon je bil že prej na zelo trhlih nogah. Nima pa ne ona ne on nobenega novega partnerja. Pač zadeva se ni izšla, že poročila sta se bolj ali manj zato, ker je ona zanosila. Sin pa je tip, ki se težko privadi na novo stanje, težko prenaša spremembe, že kot otrok je bil tak. Po moje je šlo pri njegovem trpljenju bolj za to, da ni vedel, kako dalje, kot pa da bi tako zelo pogrešal bivšo. To mi je enkrat tudi sam priznal. Njej ne more oprostiti, da je naredila korak naprej in je zakon, že prej obsojen na neuspeh, prekinila. Sin bi najbrž komot vegetiral v takem zakonu še 20 ali 30 let, ona je pač želela več od zveze kot samo navzven pokazati, da ima “uspešen” zakon. Jaz je zaradi tega ne morem kriviti.
Domov sem pa povabila poleg snahe predvsem vnukinjo. Mislim, da je tudi za otroka dobro, da vidi, da imata babica in dedek še vedno rada tudi njeno mamo in da je ne krivita za razpad zakona. Sin ne more prenesti, da se strinjam s tem, da je prav, da se zakon, ki nima prihodnosti, prekine. On meni, da bi morala biti na njegovi strani, torej se strinjati s tem, da je treba vztrajati v zakonu tudi če ti ne prinaša veselja in tudi če te ne zadovoljuje. Midva z možem sva ga vzgajala drugače. Nikakor mu nisva dajala vedeti, da je pomembno vzdrževati fasado nekega odnosa, ravno nasprotno. V trenutku, ko bi z možem ugotovila, da je najin odnos samo še fasada, pod katero se ne skriva več nič (ali morda celo sovraštvo), bi se razšla. To sem želela privzgojiti tudi sinu. Očitno brez uspeha.
Druga stvar je darilo za roj. dan, ki sem ga dala bivši snahi. Zame pač ni nehala obstajati, ko sta se onadva razšla. In če sem ji prej čestitala za roj.dan, ji bom tudi vnaprej. Dala sem ji svileno ruto, ker jih rada nosi, bila je zelo zadovoljna, sin pa naslednji dan v luft, ko mu je hči povedala (pristno vesela), kaj je mami babi dala za rojstni dan. Potem pa je bila čisto zmedena, ko se je sin odvzval tako, kot se je. Z jezo in prizadet.
Torej ste nekateri mnenja, naj zatajim samo sebe in svojo bivšo snaho, s katero sva bili prijateljici 8 let, in zato, da bo sin zadovoljen, ohladim stike z njo? Meni se zdi to otročje in nezrelo. Po moje bi moral sin razumeti, da to, da sem prijateljica njegove bivše, ne pomeni, da njega ne maram več. Pa saj nismo otroci, no. Ali pač?[/quote]
Lepo, da si ostala v stikih z njo. Zakaj bi morala zaradi drugačnega mnenje nekoga drugega prekitniti vajib odnos, če se razumeta. Kar tako naprej.
To zmorejo redki, tisti pa kit o zmorejo so “Ljudje” in ne človečki.
poglej babura. ti prvo lepo povej, zakaj točno sta še razšla, če sploh veš?! če je bil razlog, da se je on drogiral, pijančeval, potem ti dam prav. se smeš druzit z njo.
če je bilo neki , kar ti sam sploh ne veš, pa nimaš prav. predvidevam ,da ti vseh malenkosti nista razlagala! torej kar delaš je tudi v omjih očeh nedopustljivo. prijatelj mojega sovražnik je zame sovražnik. enostavno. kake mati te si ti? pa ti si izdajalec. z izdajalci pa veš kva se naredi a ne?! pred steno pa šus. prav ima da te je odjebal!!!
po moje si še vesela da sta šla narazen si ti krepko prispevala poleg!!!!
babura ej , bi ti videla kaj bi bilo, če bi jaz bil tvoj sin.
strinjam z gornjim komentarjem… zakaj pa bi jokal kdo za vnuki… stike z vnukom/vnučko ima lahko ta babica še vedno, ko je otrok pri očetu… zato še ni potrebno vabiti bivše snahe domov – kaj še celo na kosilo, kjer je tam tudi sin…sploh če mati ve,d a sin nima stikov več z bivšo, da ga namenoma spravlja v tak položaj – meni je to malo lepo povedano neuvidevno…[/quote]
Pa saj niste normalne! Nekoga sprejmete v družino in je 10 let del vaše družine, potem se pa loči in ga zavržete!
Tako je naredila tudi moja tašča s svakinjo, po 20 letih zakona si je svak našel drugo, tašča je sicer en teden jokala, ker se ji je sin ločil, čez dva tedna je bila že tanova pri njej na kosilu! Zdaj se pa sprašuje, zakaj vnuki nič ne pridejo okoli! Še moji otroci ne gredo več radi k njej!
Sploh pa, avtoričin sine ne živi pri mamici in se ni bat za srečanje bivše snahe in sina.[/quote]
a ti si še ena, ki ne zna brati – kje sem jaz napisala, da naj človeka zavrže???
Aha, večina bi vas torej bila lojalna sinu in bi kar pozabile na bivšo snaho.
pa kaj ste roboti, ali kaj? Razumem, če bi bili odnosi med taščo in snaho že prej bolj kot ne prisiljeni. Ampak če se dobro razumeta in sta si tudi kot osebi blizu, a potem naj razdrejo stike samo zato, ker je sin nedozorelo razvajeno derle in je ljubosumen na bivšo? Pa saj niste resne!
Imam dva sinova, sicer še nista na tem, da bi se poročila, ampak če se bosta in bom imela njuni partnerici res rada, se jima ne mislim odpovedati samo zato, ker bosta onadva užaljena, če bom z njima še vedno gojila stike.A vi to resno?
Torej ne zavrže, ampak ohladi stike. Je to to? Ne prijateljuje naprej s človekom tako kot do sedaj, pač pa stike omeji. Si to imela v mislih? In če ja, zakaj že? Ker je sin kreten, ki se ne more sprijazniti s tem, da mati njegovi bivši ničesar ne oponaša in je ne krivi za razdor zakona, tako kot to dela on?
Glej, sicer imam svoja sinova grozno rada, ampak če bosta v življenju kdaj kretena, jima to nameravam povedat. A ti pa ne?
Torej ne zavrže, ampak ohladi stike. Je to to? Ne prijateljuje naprej s človekom tako kot do sedaj, pač pa stike omeji. Si to imela v mislih? In če ja, zakaj že? Ker je sin kreten, ki se ne more sprijazniti s tem, da mati njegovi bivši ničesar ne oponaša in je ne krivi za razdor zakona, tako kot to dela on?
Glej, sicer imam svoja sinova grozno rada, ampak če bosta v življenju kdaj kretena, jima to nameravam povedat. A ti pa ne?[/quote]
ne jaz sigurno svojemu sinu niti komurkoli dtugemu ne bi rekla,d a je kreten… ker je to nespoštljivo in izraža tvoje nespoštovanje in nekulturo…
in ja vsekakor se ne vpletam v odnose drugih, pa vendar, če bi imela otroka, ki bi mu zakon razpadel in bi z bivšim partnerjem ohranjal zgolj stike korektne zaradi otroka in ne večje prijateljevanje in druženje, bi ga jaz razumela – se ne bi vpletala v njune osebne zadeve niti nikogar sodila in ker bi bil to moj otrok ja mi je pomembno tudi njegovo zaupanje in odnos z njim. povedala bi mu, da bivšega partnerja še vseeno spoštujem imam rada, da če ga ne moti bi se še kdaj slišala z njim tako,d a mu voščim za praznike, kdaj ob slučajnem srečanju spijem kakšno kavico… če bi se srečali ob stikih, videvanjuh z vnučkom vsekakor, vendar pa ne bi gradila nekega ful prijateljskega odnosa in druženja, ker mi je pomemben odnos tudi z lastnim otrokom in bi ga vsekakor razumela, da je pač on zaradi česarkoli sta pač že imela inadva med seboj prizadet in si ne želi več bližine te osebe, in ga zato v prijateljskih odnosih ne bi nalašč silila v to… bi ga razumela… in ne bi tega niti počela zahrbtno njemu, ker bi lahko to razuzmel kot kakšno izdajo, kot da pa bivša zdaj kaj šufta njegovo lastno mati proti njemu… jaz ga razumem – morda prav zato tega ne želi, ker ne zaupa materi… a vidiš meni pa je zaupanje z mojim otokom pomembno in odnos z njim tudi… in ga ne bi zanemarila zaradi hudega druženja in non stop prijateljevanja z bivšo snaho…kar ne pomeni, da bi jo zavrgla, da ne bi več obstajala, ampak bi z njo ohranjala pač korektne odnose…
mi je zanimivo, da govoriš zgoraj o spoštovanju snahe in drugih, lastnega otroka pa niti toliko ne spoštuješ,d a bi mu rekla, da je kreten… res dvolično… pri takih mama, se ne čudim, da sina vse to potem prizadane… ker očitno ti je spoštovanje do drugih pomembno, lastne otroke pa z lahkoto žališ…