Koga krivite za svoj neuspeh v življenju?
Pa ne za neuspeh, ampak za tole čudno stanje, ko so vrednote zaničevane in nevrednote spoštovane, ko je za neke normalne stvari potrebno vložiti ogromno energije, a v normalni državi so samoumevne, pa za tole stanje negotovosti tudi…
Glede neuspeha pa mislim, da ima vsak od nas svoje uspehe v življenju in da če na enem področju nisi dober, si pač na drugem boljši in uspešen.
NEUSPEŠNI LJUDJE:
– se bojijo sprememb
– so prepričani, da sami vse najbolje vedo
– ukrepajo, preden dobro razmislijo
– hitro odnehajo
– poskušajo sposobne potegniti v poprečje
– se nehajo učiti
– več govorijo kot poslušajo
– kopičijo nesmiselne informacije in podatke
– tratijo svoj čas
– kritizirajo
– jih vsak hip nekaj zmoti
– krivijo druge
– mislijo, govorijo in delajo slabe stvari
– si nikoli ne postavijo ciljev
– vedno iščejo bližnjice
– ne vedo, kaj bi radi postali
– kuhajo zamero
– skrivaj ali na glas upajo, da drugim ne bo uspelo
– so vedno jezni na druge
– imajo občutek, da jim stvari pripadajo same po sebi
Končala sem šolo, se zaposlila, delala več kot 36 let, bila še nekaj časa na zavodu – zaradi stečaja podjetja in sem dočakala upokojitev. Drugače pa imam družino, tri že odrasle otroke, sezidali smo hišo.
Priznam pa, da bi lahko več dosegla. Učila sem se z lahkoto, končala sem samo višjo šolo, če bi se bolj potrudila, bi lahko naredila fakulteto in opravljala kakšno bolj zahtevno in boljše plačano delovno mesto. Ampak sem s tem zadovoljna.
Krivila sem starše, fante…..
Govorim v pretekliku, ker nikoli ne smeš bit toliko odvisen od drugih da so lahko krivi za tvoj neuspeh. Če se pustiš manipulirat, če se ne postaviš zase…. to si si sam kriv in prav nihče drug.
Jaz sem to ugotovila pri svojih 25-ih letih, nekateri nikoli….. Po eni strani mi je žal da nisem prej, ker bi veliko stvari v življenju naredila drugače, pa sem zmeraj delala tako kot so drugi hoteli… Sem pa vesela da sem to ugotovila, čeprav pozno, se pa zavedam, da bo nekaj treba spremenit, se pa še vedno iščem. Ne vem kaj bi rada delala, kako bi živela….ker so zmeraj drugi zame določali…. žalostno.
No, sem pozabila napisat še to, da je res, da sem zmeraj delala kar so drugi rekli, vendar ker nisem delala z veseljem in zase, nisem nič naredila kot bi bilo treba ali sem naredila površno…
To me je samo v depresijo pahnilo in nič drugega, tako da polagam na srce vsem da se naučijo postavit zase, ker ko bomo starejši nam bo žal da smo se pustili vodit.
Jaz pa sem dokaj uspešna glede na to kako malo pameti premorem, očitno nekaj prav delam (ampak še vedno ne vem kaj). Kdo je kriv, da živim kot živim ? Včasih so mi bili vsi krivi in sem se smilila sama sebi potem pa sem dojela, da imam samo eno šanso pa še ta bo verjetno bolj na kratko od takrat se mi je marsikaj spremenilo.
Tudi okolje je krivo.
Nekaj primerov:
Sošolec iz osnovne šole bil prijazen,vsi so ga ljubili,radi imeli,še najbolj pa punce,ker je vedel prisluhnit.Nekaterim je šlo to orang v nos in so ga zbadali,pretepali,mu naštimavali marsikaj,da se je osramotil.Dokler s eni zaprl vase in se več z nobenim ni družil.
Sodelavec ni hotel šefice (poročena,dobrega izgleda,2 otroka) pofukat in je najebal z njenimi lažmi,da je slab delavec,da zamuja v službo in da ga naj premestijo.Kljub temu da smo ga sodelavci zagovarjali,tudi vedeli so da jeda ni res,je vodstvo reklo,da so šefice zato da vodijo in nadzorujejo delo in delavce.In da če ji je vodstvo zaupalo to delovno mesto pol tudi šefici vse verjamejo.Dal je odpoved,ker je vsak dan moral iti na zagovor zakaj je v službo zamudil,da mu bodo odšteli ure.Izvohala je kje dela,klicala tja in mu še tam štalo naredila.Ko so ugotovili,kaj se dogaja z njo je sama nato dala odpoved in odšla.On pa je izgubil delo,ki ga je rad opravljal,delo kjer so ga spoštovali,delo,kjer je imel prijatelje.
Sodelavec ki pa je šefico pofukal,pa mu je dobro šlo.Vedno ga je zagovarjala,lahko je zamujal z lažmi,izogibal se je delu,… Zatrapal se je v sodelavku in hotel imeti avanturo z njo.Ta ga je zavrnila,pa je najebala.Podtikal ji je napake,lagal o njej šefici in papa punca bila odpuščena oziroma ji niso pogodbe podaljšali.
Soseda se je zatrapala vame.Ločena z 3 otroki.Sumljivo mi je to,da ko sem jo zavrnil,je najebal avto in kolo.Preluknjane gume na kolesu,štrafi po avtu,2x prerezane gume na avtu.
Pa še ogromno zgodbic bi lahko naštel
Ja jebena je ta karma,najebemo v vsakem primeru.Sami smo si krivi,ker smo lepi,ker smo spoštovani,bogati,pametni,prijateljski,ko nekomu pomagamo,…