prvošolka se v šoli dolgočasi
Že od začetka šolskega leta mi naša prvošolka tedensko in dnevno potoži, da se v šoli dolgočasi. Pravi, da se učijo “prelahke” stvari. Najprej sem jo tolažila, da se bodo hitro začeli učiti stvari, ki jih še ne pozna in da ji ne bo dolgčas. Sedaj mineva že tretji mesec, a v tem času svojih sošolcev ni “počakala”, temeč se je sama (nimam pojma kako, midva z možem nisva nič pomagala) naučila brati in pisati, sedaj se samoiniciativno uči pisane črke, ki jih vidi napisane na steni učilnice, rešila je že vse učne liste za prvi razred, …
Naj ukrepam? Razmišljala sem, da bi se pogovorila z učiteljico in jo prosila, d aji daje malce zahtevnejše naloge. Ne vem, morda pa pretiravam. Kaj pravite?
Sin je zdaj že študent in tudi ko sedaj gledam nazaj, nimam nekega pametnega nasveta.
Pri štirih letih sem mu iz dolgčasa pokazala številke, ga učila štet, čisto neobvezno, otroško, s kockicami sva se igrala, pa je mali tako hitro dojemal, da je kmalu množil s številkami do 100. Noro. No, jaz sem se takrat ustrašila, ker sem bila tudi sama tak otrok in mi je bilo v OŠ blazno dolgčas, sploh v prvih razredih nisem hotela hodit v šolo, ker mi je bilo vse brez veze, jaz pa željna znanja… Vso stvar sem pri sinu zabremzala. Sicer je potem vseeno blesetel celo OŠ, tudi na srednji in zdaj na faksu lepo dela…
Ko se zdaj s sinom pogovarjava o tem, je tudi on v dvomih, kaj bi bilo bolje, da sem ga forsirala ali da sem zabremzala. Ni zdaj ena stvar slaba, druga dobra, obe imata svoje pluse in minuse, ne moreš pa probat najprej eno, potem drugo, pa se odločit, kaj je bolje, to žal ne gre…
Meni je pri vsem skupaj žal edino to, da naše šole nimajo posluha za nadarjene otroke in pod nadarjene niti slučajno ne mislim samo na matematične genije, ampak na vse otroke, ker vsak otrok nosi v sebi velik potencial na nekem svojem področju in mislim, da bi to v šlah morali spodbujati in negovati in resnično si želim, da pride enkrat ta dan, ko ne bo več pomembno, da ima otrok same petice, ampak ko bo pomembno, da ima otrok poleg dobre splošne izobrazbe in razgledanosti tudi odlično razvit svoj lastni potencial. Mislim, da bi s tem kot družba izredno napredovali in da bi bil to velik plus za človeštvo.
Ne vem, mogoče ne bi bilo slabo, če stopiš do učiteljice, ko bo imela govorilne ure in se tam pogovoriš z njo. Morda bo imela posluh in željo pomagat tvoji deklici, da ji med poukom ne bo dolgčas in morda ti bo povedala, kje ima tvoja deklica kak manjko, da tudi doma posvetite pozornost temu, ker vsak otrok, ki je pri nečem zelo napreden, je pri nečem drugem v debelem minusu. Meni so vedno o sinu govorili v samih superlativih, pa sem jim potem vedno rekla, da vem, kje je dober, da me zanima, kaj ni dobro, da to lahko popravimo…
V teh mesecih ste spoznali tudi učiteljico?
Če je ena razgledana – je verjetno opazila že sama. Da jo med poukom zaposli z dodatno nalogo.
In to tako, da ne opazijo drugi. Da jo ne bi skupnost izločila…. Ker tudi malčki zelo hitro kaj opazijo!
Če je ena običajna, dolgočasna – potem bo težko!
Mogoče jo vpišite še v en krožek? Šport, ples, karkoli, da ji bo popestrilo dan?
Mi imamo podobne težave. S tem, da ne more pri miru sedet…vse naredi takoj. In misli, da se potem lahko heca :::….. pa moti druge 🙁
Naše ocenjujejo z gosenico. Če ima vse členke zelene, je bil uspešen. Če ima en členek rumen, je srednja žalost. Če je pa en rdeč – potem pa ni bil ‘priden’!!
Takih je mnogo. Razlike med otroki so velike, vsi pa so v istem razredu. Pa vsi bi radi da se učiteljica njihovemu malo bolj posveti. Eni zato, ker rabi več pomoči, eni zato, ker je prebrihten, drugi zato, ker ima motnje pozornosti…. Otrok se mora naučiti da je v sistemu in to je to. Vedno bilo. Danes bi pa radi komplicirali.
Bo pač lažje delala šolo. KO bo višji razred, razlike niso več tako velike.
Takih, ki se dolgočasijo v šoli, ker je prelahko je pa res v vsakem prvem razredu kar nekaj.
moj otrok je še ne pri svojih petih letih sam bral in pisal, doma si sam bere knjige iz knjižnice..zdaj hodi v prvi razred..učiteljice so opazile, da bere..ker bere navodila iz folje na tabli, na delovnih listih..in tudi kaj piše v zvezek..
..ampak nikoli pa se ni dolgočasil..zelo rad hodi v šolo, ga vprašam, kako je bilo in je zelo navdušen, me je bilo strah, da mu bo dolgčas..všeč mu je vse..likovni pouk, glasba, SPO,matematika, ..pač rešujejo simpl naloge, kot je večji, manjši, liki..itd..ampak je zelo navdušen, čeprav to že vse zna, pozna tudi števila in računa nekje do 20..
učiteljice ga malo zamotijo, da kaj drugim pomaga, zelo rad se še igra v OPB, s sošolci se odlično razume..skratka, sem zadovoljna, otrok tudi..čeprav so mi rekle na pogovornih, da bi recimo on zdaj komot bil v drugem razredu..pa nisem za to..
… je bilo najbolj preprosto povedano. Če je učiteljica nekoliko sposobnejša, bo sama uredila, vsekakor pa bi bilo treba stopiti do nje in se pogovoriti.
Če pa je povprečna ali celo podpovprečna, potem nimate sreče. Tako ima moja hči in je v dveh letih ohoho stagnirala. Morda je letos v tretjem nekoliko oživela ampak dve leti sta izgubljeni.
Z nadarjenimi znajo samo nadarjene učiteljice, žal. Poleg tega je učilnica polna motečih učencev in se morajo veliko spopadati z disciplino. Učni načrt je pa narejen za podpovprečne. Ko pridejo v četrtega pa naenkrat tak preskok, da nič jasno. Da ne omenim brezveznih podatkov in definicij, ki so v tej starosti res najnajpomembnejši.
Kdo je delal učne načrte, pa ne vem. Zagotovo nekdo, ki nima rad otrok.
Lej nisem učiteljica, pa ne morem biti tiho. Kaj pričakuješ od učiteljice, ki ima v razredu cca 20 učencev? Šolska ura ima 45 minut. Tako se lahko na eno šolsko uro s tvojim otrokom individualno lahko ukvarja cca 2 minuti. Pa še to ne, kajti čas rabi tudi za razlaganje snovi.
Res pa je, da ogromno časa učitelji porabijo za otroke, ki imajo težave in so nemirni.
tudi naš je nekaj podobnega zdaj v prvem razredu, pa dela isto kot ostali..piše številke do 10, čeprav, če mu napišeš katerokoli število, jo pozna, magari 2434509..se je naučil iz avto kart..tudi bere in piše samostojno že najmanj 2 leti..pa ne dela nič drugače od ostalih..je pa res razlika med učitelji..do zdaj sploh nisem polagala temu pozornost..sem mislila, da v prvem še ni diferenciacije, glede zaposlitve otrok in podajanja snovi..
Kje pa to?[/quote]
… imate srečo. Pravzaprav ne bi smelo biti tako težko ponuditi otroku več, medtem, ko ostali delajo po načrtovanem. Ne gre zato, da bi se posebej ukvarjali z njim, samo delo naj mu ponudijo. Učiteljica moje hčere tega ni bila sposobna.
Seveda se počasi razlike izravnajo. Na škodo nadarjenih. Na koncu smo vsi ofce.
kdaj jih bolj zaposlijo??
tudi moj precej prehiteva..čeprav bo zdaj zgledalo, da so kar vsi otroci kao nadarjeni..je v prvem razredu, bere in piše sam že od nekje 4,5 leta..črke je poznal že dosti prej..računa, pozna števila do ne vem kam..koliko hočeš..sam si bere knjige, bere zabavnike..
ampak v šoli pa ne dela nič drugače od ostalih..a ni to v 3. razredu, da jih nekaj testirajo..
na govorilnih urah mi je rekla učiteljica, da vidi, da ogromno ve in zna..in to je to..nič kakšnih dodatnih zaposlitev in to…sicer on je zadovoljen, pravi da mu ni dolgčas..ampak vseeno, ko ga pa vprašam, kaj so delali, pove, da je on naredil v dveh minutah, potem pa čaka ostale 10 minut..in gleda skozi okno..ko je pa 1x hotel nekaj sam napisat v zvezek v tem času, mu pa učiteljica ni pustila..
Kje pa to?[/quote]
… imate srečo. Pravzaprav ne bi smelo biti tako težko ponuditi otroku več, medtem, ko ostali delajo po načrtovanem. Ne gre zato, da bi se posebej ukvarjali z njim, samo delo naj mu ponudijo. Učiteljica moje hčere tega ni bila sposobna.
Seveda se počasi razlike izravnajo. Na škodo nadarjenih. Na koncu smo vsi ofce.[/quote]
Zakaj na škodo nadarjenih? Kdor je nadarjen se mu bo to prej ali slej obrestovalo. Našel bo, kar mu odgovarja in uspel. Bolj je problem ker mi vidimo svoje otroke kot nadarjene, če znajo že v prvem brat, v resnici pa zaradi tega niso nič posebnega, morda so celo zelo povprečni na kakem drugem področju.
Če je otrok res nadarjen, se bo to že pokazalo ko bo večji. Vi bi jim že zdaj talali diplome. Fajn je če je nadarjen, potrebna pa je tudi delavnost, pridnost, organiziranost, da človek uspe v življenju.
Vi vse to vidite že v svojem prvošolčku???
… imate srečo. Pravzaprav ne bi smelo biti tako težko ponuditi otroku več, medtem, ko ostali delajo po načrtovanem. Ne gre zato, da bi se posebej ukvarjali z njim, samo delo naj mu ponudijo. Učiteljica moje hčere tega ni bila sposobna.
Seveda se počasi razlike izravnajo. Na škodo nadarjenih. Na koncu smo vsi ofce.[/quote]
Zakaj na škodo nadarjenih? Kdor je nadarjen se mu bo to prej ali slej obrestovalo. Našel bo, kar mu odgovarja in uspel. Bolj je problem ker mi vidimo svoje otroke kot nadarjene, če znajo že v prvem brat, v resnici pa zaradi tega niso nič posebnega, morda so celo zelo povprečni na kakem drugem področju.
Če je otrok res nadarjen, se bo to že pokazalo ko bo večji. Vi bi jim že zdaj talali diplome. Fajn je če je nadarjen, potrebna pa je tudi delavnost, pridnost, organiziranost, da človek uspe v življenju.
Vi vse to vidite že v svojem prvošolčku???[/quote]
Ja, že pri prvošolčku se vidi, na katerih področjih ima potencial, čeprav je moj nasvet za tako majhne otroke, da naj se razvijajo na vseh področjih, naj spoznajo čim več različnih stvari, hodijo na čim več dejavnosti tudi mimo šole in se razvijajo v vseh smereh, ker v tem času je najlažje zapolniti manjkajoče, potenciali se pa vseeno razvijajo.
Po 10. letu se pa že jasno vidi, kje je kdo in za kaj je kdo, takrat pa je treba delat v smeri nadarjenosti. Ne mislim, da se zapostavi ostalo, a poudarek naj bo na razvijanju talentov in talente ima vsak otrok.
seveda stopi do učiteljice in ji lepo povej za kaj gre … to da je mlada ne bi smel biti problem, pri nas so ravno mlade veliko bolj zagrete in se lažje prilagajajo in pomagajo.
če ne gre drugače in če je socialno dovolj razvita pa naj preskoči razred. Moj 5šolec ima v razredu 8letnika, ki je povsem enakovreden 10letnikom. Eni otroci so pač mal bol odprtih glav 🙂
… imate srečo. Pravzaprav ne bi smelo biti tako težko ponuditi otroku več, medtem, ko ostali delajo po načrtovanem. Ne gre zato, da bi se posebej ukvarjali z njim, samo delo naj mu ponudijo. Učiteljica moje hčere tega ni bila sposobna.
Seveda se počasi razlike izravnajo. Na škodo nadarjenih. Na koncu smo vsi ofce.[/quote]
Zakaj na škodo nadarjenih? Kdor je nadarjen se mu bo to prej ali slej obrestovalo. Našel bo, kar mu odgovarja in uspel. Bolj je problem ker mi vidimo svoje otroke kot nadarjene, če znajo že v prvem brat, v resnici pa zaradi tega niso nič posebnega, morda so celo zelo povprečni na kakem drugem področju.
Če je otrok res nadarjen, se bo to že pokazalo ko bo večji. Vi bi jim že zdaj talali diplome. Fajn je če je nadarjen, potrebna pa je tudi delavnost, pridnost, organiziranost, da človek uspe v življenju.
Vi vse to vidite že v svojem prvošolčku???[/quote]
če imaš sam takega otroka..ga vidiš in poznaš..prav nadarjen otrok ima obnašanje in razmišljanje čisto drugačno od vrstnikov..razumejo in sprašujejo stvari, ki jih še sam kot odrasel ne poznaš..3 -4 letnik se lahko komot pogovarja stvari o vesolju, ker ga to zanima in mu starši berejo, ker sam to hoče, gleda oddaje na NG..zanima ga in razume ekstremne stvari, ki jih bodo mogoče vrstniki razumeli pri 10 letih, če sploh..to da bere in piše je mala malca..mogoče so res nekateri, ki pač slučajno berejo in pišejo in ne izstopajo, drugače..ti se bodo slej ko prej izgubili..so pa otroci, ki resnično izstopajo..kot kompleksna oseba..ki ga zanima vse in še več in je sposoben še in še..in starš takega otroka svojega otroka pozna in ga vidi in spoznava vsak dan..in valjda mu je škoda, da zdaj se bo pa v prvem razredu učil števila do deset in kaj je večje, kaj manjše…
taki otroci potrebujejo posebne naloge in imajo iste potrebe po dodatnem pouku, kot otroci, ki zaostajajo..nadarjeni otroci so otroci s posebnimi potrebami..in bi se jim mogli posvetiti vsaj tako, ali še bolj, kot manj sposobnim..
..naša šola pa stremi k temu, da so bodo itak izenačili..in čakajo do 3. razreda..potem je pa polovica nadarjenih..če bi delali teste v prvem razredu..bi bila mogoče 1 ali 2 učenca na razred..
In vedno se mame ‘sekirajo’, kako so njihovi otročiči nadpovprečni :-)))
Lahko v nekaterih stvareh. Ker so doma čepeli ob računalniku in ga obvladajo, pa par tujih besed, pa nekaj več številk….
MAME!!
Kako je bilo, ko ste ve hodile v prvi razred??
Nehajte utrujat mulariji in pustite, da raste s svojimi vrstniki. Vsaj v OŠ!
Takih, kot je vaš, je še veliko!
Vrgli so eno iz prvega razreda, ker ni hotela sedeti v razredu je motila pouk in je razmetavala ter se pretepala. Hoteli so jo zapreti v pomožno šolo. V drugi šoli tudi za normalne otroke pa je na eksternem preverjanju konec osmega razreda izgubila samo dve točki. Niti enkrat ni ponavljala ampak imela pa je pa kar nekaj ukorov. Toda že v sedmem razredu je bila odlična. Prej pa taka barabica. To so otroci, ki so nadarjeni za snov pa za barabije tudi. Sošolci so pa vsi mislili, da je največja frajerka, ker je imela kar naprej kazen.
Ko sem jaz hodila v prvi razred, sem imela težave s vodoravnimi in navpičnimi črtami. Vse ostalo mi je bilo mala malica in sem doma jokala in prosila starše, če lahko ostanem doma in se igram s punčkami, ker mi je v šoli blazno dolgčas, ker ves čas samo čakam in čakam na ostale, da naredijo naročeno, jaz pa sem to naredila v hipu. Mama mi je potem svetovala, da naj si vzamem v šolo knjigo in pač berem, namesto da gledam v luft.
Leta pozneje, ko je šel sin v šolo, je bila ravnateljica moja tovarišica iz PB in je rekla, da me ni nikoli pozabila, kako sem vedno nosila okoli s sabo knjige in jih brala.