a kdo ve demenca
A kdo ve, če v starosti demenca res napreduje počasi? Kako počasi, se pravi več let, če se začne v pozni starosti okrog 80 leta? Naj povem, da je bila pri moji mami odkrita demenca lansko leto, od takrat dalje jemlje zdravila. Pri njej je stanje stabilno, še vedno lahko skrbi sama zase, ker tudi živi sama. Ne zdi se mi smisla, da bi jo dajali v dom, če je lahko še sama. Jo redno obiskujemo, ji pomagamo pri raznih opravilih. Mislite, da je res od vsakega posameznika odvisno, kdaj bo potreboval popolno pomoč? Pred enim letom me je njena zdravnica prestrašila, ko je rekla, da naj začnemo razmišljati o domu. Sploh nočem razmišljati o tem, kaj bo, kako bo?Če bi mamo dali v dom, bi se ji popolnoma zrušil svet, zato sem res vesela, da je lahko še doma, upam, da bo še dolgo tako. Ima kdo takšen primer ali pa ga je že imel?
Pomembno je, za katero demenco gre. Demenca pri Creutzfeldt-Jakobovi bolezni napreduje tako hitro, da mine od diagnoze do smrti pol leta do eno leto. Po drugi strani je povprečno preživetje pri Alzheimerjevi bolezni sedem let. Statistika o posamezniku seveda ne pove popolnoma nič, zato je nemogoče napovedati, v katero smer bo šla tvoja mati.
Če je sposobna skrbeti zase, doma seveda ne potrebuje. Zdravničin nasvet je najbrž ciljal na čas, ko temu ne bo več tako.
To pa je res bolezen, ki nima napovedi. Lahko se v nekaj mesecih stanje zelo poslabša ali pa šele v nekaj letih.
Vi najbolje poznate svojo mamo. Če je še vedno samostojna in si želi biti doma, potem ji to omogočite. Dementni oddelki v domovih niso prijetni. Sploh če bo ona prišla v dom z lažjo obliko demence, tam notri pa so precej hudi primeri.
Skratka, znamenja je potrebno stalno spremljati. Če pozablja ugašati štedilnik, če ni več zanesljiva pri opravljanju osebnih higienskih potreb (stranišče, umivanje) potem je dobro razmišljati o domu, drugače pa z nekaj vaše pomoči, je lahko doma.
lp, ela s
Načeloma je res tako kot pri večini drugih bolezni, da v starosti napredujejo počasneje kot v zgodnejših letih. Tvoja mama ima diagnozo že praktično leto dni, jemlje zdravila in očitno v njenem primeru to načelo velja. Uživaj, dokler je tako, in probleme rešuj takrat, ko/če bodo nastali.
Moj oče ima tudi demenco, tudi njemu se je pojavila pozno in zaenkrat je vse v mejah obvladljivega.
Aja, zelo dobro je, da skrbi zase, tudi če jo še kaj dodatno zaposlite s čim, kar zmore ali kar ima rada, ne bo nič narobe. Če dobro kuha, jo prosi, da kdaj tudi za vas skuha ali speče kaj in podobno. Ne je preveč šparat, ker delo, zaposlitev je za možgane samo koristno. Pa kake križanke, sudoku, branje, pogovarjaj se z njo o aktualnih stvareh, ne ravnat z njo, kot da je bebasta.
moji babici so jo odkrili uradno pri 63 letih. mi smo zaznali simptome že nekaj let prej, a nas niso resno jemali,češ da je premlada. umrla je 8 let kasneje. doma je bila le še 4 leta od dg. vmes je bežala od doma, pozabljala stvari, osebe, vzeti zdravila…tako, da več ni šlo in je šla v dom.
umrla pa je v kc-ker,je imela strdke v plučih, ker ji v domu niso dajali redno zdravil…ja tudi to obstaja, žal. še hujše pa je, da sem dobila ob sprejemu informacijo od odelčne zdravnice, da dementnih ne oživljajo in če bo zastoj dihanja, da jo bodo pustili umreti. in tako so tudi jo……………