Starševski čvek

Kje naj spi dojenček?

Default avatar
So spali vaši dojenčki z vami v postelji? Jaz se nagibam k temu, ampak me skrbi, če bomo lahko vsi trije normalno spali.
Default avatar
Obstajajo otroške posteljice, če že sprašuješ, kje naj spi dojenček. Ne vem, no... a si pravkar z lune padla?
Default avatar
Ne, z Marsa, in tam ne poznamo zibelk, zato sprašujem.
Default avatar
Ptrcj je napisal/a:
sem za skupno spanje, ampak me je strah tudi,da bi otročka pomendrala med spanjem, ko se preobrneš ali karkoli takega. da se mu ne bi kaj zgodilo med spanjem v skupni veliki postelji.
vsekakor se mi zdi prav,da je v sobi s staršema, in ne v svoji sobi.
Torej najmanj,da je posteljica takoj zraven starševske zakonske, tako,da čuti bližino in varnost in da se lahko takoj odzoveš nanj.
Default avatar
Pri nas je tako: na začetku je sinček spal v svoji posteljici približno 4 mesece, zjutraj, ko se je mož zbudil za v službo in se je zbudil za dojenje sem ga vzela k sebi v posteljo in sva še par uric spala. Po četrtem mesecu se je pa začel veliko zbujati ponoči, tudi na pol ure in se mi niti slučajno ni dalo 15x na noč vstajat, zato smo začeli spati skupaj, da sem lažje dojila ponoči. Sedaj pri 9 mesecih do prvega zbujanja spi v svoji posteljici (ki je v spalnici), potem pa pri nama. Malo smo se vsi navadili in zdaj dobro spimo, od začetka pa me je motilo in nisem dobro spala. Če bomo imeli še kakšnega otroka, bi naredila isto, najprej poskusila, da spi v svoji postelji, če bi se pa preveč zbujal, pa brez pomisleka spet v najino.
Default avatar
Pri nas je tako: na začetku je sinček spal v svoji posteljici približno 4 mesece, zjutraj, ko se je mož zbudil za v službo in se je zbudil za dojenje sem ga vzela k sebi v posteljo in sva še par uric spala. Po četrtem mesecu se je pa začel veliko zbujati ponoči, tudi na pol ure in se mi niti slučajno ni dalo 15x na noč vstajat, zato smo začeli spati skupaj, da sem lažje dojila ponoči. Sedaj pri 9 mesecih do prvega zbujanja spi v svoji posteljici (ki je v spalnici), potem pa pri nama. Malo smo se vsi navadili in zdaj dobro spimo, od začetka pa me je motilo in nisem dobro spala. Če bomo imeli še kakšnega otroka, bi naredila isto, najprej poskusila, da spi v svoji postelji, če bi se pa preveč zbujal, pa brez pomisleka spet v najino.
Default avatar
Mi pa z novorojenčkom ni bilo fajn v postelji, ker sem se bala, da ga bom pokrila čez glavo ali da se bo mož ulegel nanj, zdaj me pa to nič več ne skrbi, ker vidim, da tudi med spanjem čutiva, kje je dojenček in navadila sem se pokrivati samo spodnji del telesa.
Default avatar
Ptrcj je napisal/a:
Kaj pa košare? ;)
Moja sta spala v svojih napravah za spanje, enako priporočam tudi tebi/vam. Najbrž pa tudi ni nič narobe, če spite vsi trije skupaj? Ne vem.
Default avatar
Sveže izkušnje...zaspi pri nama, ko jo dojim. Jo dam v njeno posteljico in spi nekje do 3, 4h. Jo dam na posteljo, nahranim in spi z nama do jutra oz. Do ko gre moj v službo.

Sva se pa počasi navadila da je še nekdo na postelji.
Default avatar
Dojenček spada v bližino mamice in nikamor drugam.
Default avatar
Vsi trije so od prvega dne spali v svoji sobi, v svoji postelji. Sem vstajala za dojenje in hodila k njim na fotelj ampak se je splačalo. Vsi smo mirno spali. Kriza je bila edino na dopustih, ko ni bilo vedno možno imeti dveh spalnic. Takrat pa smo zbujali eden drugega.
Še med prvo nosečnostjo mi je bila misel na to, da bi otrok spal v svoji sobi, nekaj neverjetnega. Potem pa mi je mama filing rekel, naj poskusim in če bo šlo bo, če ne pa se ne bomo matrali. In je šlo.
Nisem pristaš skupnega spanja. Vsaj svojo posteljo mora otrok imet in v njej spat.
Default avatar
mAmicA je napisal/a:
med dojenjem.
potem pa v svojo sobo, njegov mamica pa k možu!
Default avatar
mama mamica je napisal/a:
otrok lahko ima tudi svojo posteljo, ampak to še ne pomeni,da mora spati sam v svoji sobi. bližina mame je še kako pomembna, da se počuti varnega. in če spi v svoji posteljici zraven mame, kljub temu ne spi sam, ampak čuti bližino mame, ki se ga lahko dotika in se ta lahko takoj odzove.
Default avatar
Mož je bil preseljen v otroško sobo, otrok pa k meni v posteljo, da sem ga lažje dojila. Dojim že dolgo ne več, razporeditev spanja je ostala nespremenjena. Že skoraj 3 leta je tako. In smo vsi srečni ;)
Default avatar
Pri nam tako je napisal/a:
to pa tudi ni prav, da moža naženeš zaradi otroka. A je nemogoče postaviti otroško posteljico v spalnico k staršema? In otroka takoj vzameš, ga podojiš in lepo spite naprej vsak v svoji postelji, a še vseeno skupaj v sobi? Brez selitve kogarkoli?
Default avatar
Otrok ne spada v zakonsko posteljo, to je moje mnenje.
Default avatar
Moja ideja je bila, da bo spal v svoji posteljici zraven moje. Njegova ideja pa je bila, da bo spal pri mamici, na mamici, skratka nekje zeloooo blizu mamice. Sva naredila malo kompromisa in zdaj do prvega bujenja spi v svoji posteljici, potem pa pri nama. 😊 mene ne moti, da je zraven, sva se ga navadila, lepo se je crkljati. Starejsa dva sta me tudi tako nahecala, ampak sta sla potem okrog leta in pol v svojo posteljo in sobico in ni bilo tezav. Naredite si tako, da bo vam fino, ne poslusajte raznih tet in babic, ker v njihovem casu ni bilo skupnega spanja, dojenja... zdaj se mi zdi da smo malo bolj povezani z dojenckom, socutni...pa vecinoma vsi se dojijo in je res lazje ga imet zraven.
Default avatar
... sem bila polna nasvetov babic in tet. Še danes obžalujem prve tedne z novorojencem. Ja, menda naj bi bil v svoji postelji. Rezultat je bil, popolnoma uničena mama, dojenček, ki NI SPAL. Zelo slab začetek materinstva. Ko sem neko noč popolnoma obupala, se nehala spraševati, če bom koga pomečkala med spanjem in kaj bodo ljudje rekli ter prisluhnila svojemu otroku, ki je potreboval BLIŽINO, smo začeli spati.

Do danes sem se znebila štirih otrok iz zakonske postelje, pa še petega se bom. Prve napake nisem nikoli več ponovila.
Default avatar
Lunanai333rrr je napisal/a:
Ja, so ga kar direkt na kravje seske priklopili, a ne?
Default avatar
Ptrcj je napisal/a:
Po tednu dni uporabe otroške posteljice je le-ta pri nas zaključila svojo nalogo, saj ne jaz ne mož nisva imela volje in videla smisla v nepotrebnih nočnih prebujanjih, vstajanju in uspavanjih.

Pri nas se je koncept družinske postelje izkazal kot najbolj praktičen način spanja za celo družino.
Med zakonsko posteljo in steno smo postavili še eno navadno posteljo, stik med posteljama oblaziniti in tako ni bilo problemov s stiskanjem na zakonski postelji, strahu, da bi kateri pomendral dojenčka, prav tako pa tudi praktično ni bilo nočnega joka, vstajanja in uspavanja otroka.

Otrok je ob stiku z drugo osebo mirneje spal, sploh od starosti nekaj mesecev naprej, ko se začenjajo bolj zavedati prostora okoli sebe.
Velikokrat je zadostovalo že, da se je starša otrok dotikal samo s prstom, pa je lahko brez prebujanja prespal celo noč.
Midva pa tudi.