Prva pica leta 1979, ne vem kako se je reklo pizzeriji na Trgu svobode v Mariboru. Prej je bila notri železnina, pozneje se je imenovala Skol bar. Pizza s polži. Za mulca, ki ni prišel dalje od pariške salame je bilo o nekaj svetovnega. Pa še gledal si lahko kako je pek pred tabo pripravljal pizzo. Leta sem jedel pizzo s polži, danes je ne bi naročil niti pod razno.

Pod Lipo, mislim, da tam nekje leta 1970. Bila mi je ogabna, nisem je pojedla. Tudi sedaj nisem ravno ljubiteljica pic.

Dober spomin je napisal/a:

Uh, a se kdo spomni imena picerije, bila je v kleti nekje na Mali ulici v Lj. Vedno je bila nabito polna. Tam sem prvič jedla z jajcem, pa debelo testo je imela.

Dober spomin je napisal/a: ↑

Uh, a se kdo spomni imena picerije, bila je v kleti nekje na Mali ulici v Lj. Vedno je bila nabito polna. Tam sem prvič jedla z jajcem, pa debelo testo je imela.

Tudi jaz sem tam jedla pico. Lokal se je imenoval Triglavska restavracija.

Prvič sem pico jedla v Kora baru okoli leta 1975. V tistem času se je odprla tudi pizerija Konditor na Čopovi, kjer so bile dobre pice, z zeleno olivo na sredini. Sedelo se je na barskih stolih kar za dolgim šankom oz.pultom.

Tam nekje konec 70-ih pri Marnu v Rožni dolini (Lj). Spomnim se, da je bila tako dobra, da sem na začetku mislil, da bi pojedel 3, potem sem pa še tisto komaj zmazal:) Bilo je pa veliko piva zraven pa na veliko podlage, ki se je nabrala med čakanjem na pizzo.

pizza s polži je napisal/a: ↑

Prva pica leta 1979, ne vem kako se je reklo pizzeriji na Trgu svobode v Mariboru. Prej je bila notri železnina, pozneje se je imenovala Skol bar. Pizza s polži. Za mulca, ki ni prišel dalje od pariške salame je bilo o nekaj svetovnega. Pa še gledal si lahko kako je pek pred tabo pripravljal pizzo. Leta sem jedel pizzo s polži, danes je ne bi naročil niti pod razno.

A je bila mogoče Majolika? Sicer je tam nisem nikoli jedla, sem ipak malo mlajša, sem pa prvo pico jedla v Brutu na Lentu, nato pa dolga leta zvesta Verdiju - kjer te še danes 20+ let kasneje postreže isti natakar v istem ambientu. Zamrznjen v času ))

Moja prva pica je bila.
Tista v skatli moka mali paradajz pa kvas.
In sem jo doma pekla stara ene 12let.
Potem pa konditor pica s tatasko omako. Se dans jo jem ampak v limbotu v celju.

Z si čisto malo pomešal?
Pizzo?
Piz*do?

pizza s polži je napisal/a: ↑

Prva pica leta 1979, ne vem kako se je reklo pizzeriji na Trgu svobode v Mariboru. Prej je bila notri železnina, pozneje se je imenovala Skol bar. Pizza s polži. Za mulca, ki ni prišel dalje od pariške salame je bilo o nekaj svetovnega. Pa še gledal si lahko kako je pek pred tabo pripravljal pizzo. Leta sem jedel pizzo s polži, danes je ne bi naročil niti pod razno.

Ja mislim,da je bila Majolka. Na vogalu.
Jaz sem tam jedla vedno ono mesno z fasiranim mesom. Ojej ....
Potem sem pa spoznala pizzo iz krušne peči in one pečice so čist aut .

Saj res. Kaj je sedaj v tistem prostoru ?

Kakih 5-6 let sem bil star (v glavnem pred osnovno) ko sem šel z babico v Ljubljano (2 ure z busom), takrat je še nosila račune od firme v Lj. V takratni Europi, to je bila znanstvena fantastika. Sama pica dobra ampak gor je bil nek najbolj ogaben sir kar sem ga v življenju jedel. Tisto sem dol zmetal vse ostalo pa z užitkom pojedel.

Se mi pa zdi da so bile pice pred 20-30 leti boljše ali pa samo zato ker sem jih bolj poredko jedel.

Majolka je je napisal/a: ↑

pizza s polži je napisal/a: ↑

Prva pica leta 1979, ne vem kako se je reklo pizzeriji na Trgu svobode v Mariboru. Prej je bila notri železnina, pozneje se je imenovala Skol bar. Pizza s polži. Za mulca, ki ni prišel dalje od pariške salame je bilo o nekaj svetovnega. Pa še gledal si lahko kako je pek pred tabo pripravljal pizzo. Leta sem jedel pizzo s polži, danes je ne bi naročil niti pod razno.

Ja mislim,da je bila Majolka. Na vogalu.
Jaz sem tam jedla vedno ono mesno z fasiranim mesom. Ojej ....
Potem sem pa spoznala pizzo iz krušne peči in one pečice so čist aut .

Saj res. Kaj je sedaj v tistem prostoru ?

Zdaj je tam kavarna, nič ekstra.

Larix je napisal/a: ↑

Z si čisto malo pomešal?
Pizzo?
Piz*do?

Larix, Hvala!
Asociacije...druga beseda povzroči povsem drugačne občutke.
Poglejte, imamo razne animirane slikice in filme na internetu.
Pictures!
"pičkers"
Pič-ka?

Že dva dni razmišljam, kdaj in kje bi to bilo ter kakšna je bila. In, vam povem, nimam pojma.

Prvo pico sem jedla leta 1975 v Kranjski Gori. Ostalo so jedli “normalno” kosilo in me silili naj zraven jem kruh:)))
Stara sem bila osem let.

Bae je napisal/a: ↑

Majolka je je napisal/a: ↑

Ja mislim,da je bila Majolka. Na vogalu.
Jaz sem tam jedla vedno ono mesno z fasiranim mesom. Ojej ....
Potem sem pa spoznala pizzo iz krušne peči in one pečice so čist aut .

Saj res. Kaj je sedaj v tistem prostoru ?

Zdaj je tam kavarna, nič ekstra.

Tudi jaz sem prvo pizzo v Skol baru jedla s sošolko Božo, to je bilo 2.letnik srednje tam nekje 1979/80, mislim da s faširanim, skupaj sva si naročili 1 pico, svojo 1/2 sem komaj pojedla :)) bila mi je dobra. Sedaj pečem pizze sama doma, te so mi najboljše, :))

StarosT: 43 let.
Prvič poskusila pico nekje okoli 8-9 leta. Klasično. Ni mi bila všeč. Čez kakšno leto jo je spekla mami, enako mi ni šla po grlu dol. Jo je pa veliko ostalo. In ... zvečer mi je zadišala, pojedla sem kos mrzle pice. In od takrat sem jo imela iz leta v leto raje. Vsaj desetletje nisem poznala druge kot običajno (testo, paradižnik, sir gobe, šunka), danes sicer poskusim vse, a daleč najraje pa imam vegetarijansko in morsko. Jem jo cca. 3-4x mesečno.

Tudi jaz se spomnim svoje prve pice. Bilo je leta 1986 (to vem zato, ker sem ravno končala 8. razred). Jedli smo jo na dopustu v Bovcu, ko je oče rekel, da to pa moramo probat, ker on jo je že jedel prej in mu je bila všeč.
Potem pa sem šla v srednjo šolo v Lj in seveda je bil skoraj praznik, ko smo šle sošolke včasih v Korabar na pico in deci džusa z dva deci vode :)

Prvič leta 1995 v pizzeriji Jurman na Fužinah

pri 10 letih, torej 1985, v eni restavraciji v Mariboru.. :) ni mi bila všeč, gobice so bile obilno nadevane.. danes jo imam rada, še posebej domačo, narejeno po mojem, gobice še vedno z lahkoto pogrešam.. :D

Začetek osemdesetih, imela sem verjetno 7 ali 8 let. Hodila sem na tečaj jezika v Pionirski dom za Bežigradom v LJ. Mami je prišla pome direktno iz službe pozno popoldan in me je parkrat peljala v podhod pod Dunajsko v nek lokal, bolj bar kot kaj drugega, kjer so pekli tudi pice. Bile so majhne, premera cca 15 cm, debelo testo, gor paradajz, šunka, sir. Enkrat je bil tudi zelen fefefon in to tako pekoč, da ga ni bilo niti za dotaknit.
Tiste pice so mi bile zelo dobre, a kasneje nikoli več nisem zasledila niti približno enakega okusa. Tega bara ni več oz. pic se zagotovo ne peče, bi bila pa prav po otroško vesela, če bi jo enkrat lahko spet okusila. Tisti okus, čas samo z mamo, občitek 'da sem že velika', se mi je vrezal v enega od ljubših spominov.

NAJLEPSE JE PA TO
DA SE V TEJ TEMI NE KREGAMO.
No moj prvi stik s pico je bil v nasi trgovini.
Iz stropa so visele skatle gor pa je pisal
Pizza. Takoj sem pomislila da mislijo ****** sam napisat ne smejo.
Kupoval smo te pice v skatlah za doma spect. Ko se je fotr napil je hotel pico. In sem mu mogla kot 10letnica pect pico. Gor pa ogromno sunke in gobic kr tiste sampijone v kisu.